Ledina Spodnje Šmarje je ležala zelo blizu samega središča naselja Šmarje, zato je nekoliko presenetljivo, da na njenem območju v času nastanka Jožefinskega katastra ni bilo nobene stanovanjske hiše. Danes čez to območje poteka zelo prometna cesta, površina te nekdanje ledine pa je gosto pozidana.
Ledina je na eni strani mejila na takratno deželno cesto, na drugi strani pa na šmarski potok. Celotna površina ledine, ki jo je sestavljalo 13 parcel, je merila 12 oralov in 762 kvadratnih sežnjev (7,18 ha). V rabi tal so močno prevladovali travniki s 5,70 ha, medtem ko je bilo njiv samo 1,48 ha. Večinoma je šlo za manjše parcele pod deželno cesto, ki so bile v lasti kmetov iz Korpul in niso po ničemer izstopale. Pomembnejši za raziskavo pa sta dve parceli, katerih raziskovanje je prineslo kar nekaj zanimivih podatkov, predstavljenih v spodnji opombi.
Leta 1787 v tej ledini ni prebival noben gospodar.
Opomba:
Že po svoji velikosti je v tej ledini močno izstopala parcela št. 37, ki je bila v lasti gospostva župnije Šmarje in je s svojo površino 3,71 ha zavzemala ves spodnji, ravninski del te ledine. Po vsej dolžini te parcele je bila v 30. letih 19. stoletja zgrajena nova glavna cesta proti Rogaški Slatini, v Provizoriju zemljiškega davka iz leta 1820 pa je bil ta župnijski travnik še opisan z zanimivo nemško-slovensko frazo »Wiese die größte na Semischi«, kar bi v prevodu lahko pomenilo »največji travnik na sejmišču«. Če je takšno razumevanje pravilno, potem je bil prav tukaj prostor, kjer se je odvijala živahna trgovina z živino in blagom, kar je pomembno vplivalo na razvoj celotnega območja. Zgodba tega travnika je tesno povezana tudi s hišo na naslovu Šmarje 20, kjer je ob popisu zemljišč leta 1787 še živela družina Wirth.