Podružnična šola Šentanel

Podružnična šola Šentanel

1856 Začetek enorazredne šole v Sv. Danijelu1 je bil v hiši pri Štosirju, po domače pri Prhunu; prvi učitelj je bil mežnar Gregor Žvikeršič (Schwikerschitz) s Strojne.

1863 Po odločitvi »farnega in šolskega občestva« so zgradili mežnarijo, v kateri je bila zasilna učilnica za potrebe enorazredne samostojne šole. Pomožni učitelj in mežnar je bil Franc Črepinšek, pouk je potekal samo v slovenskem jeziku.

1888 Za potrebe šole so uredili šolski vrt.

1890 Od župnije so dobili v last zgradbo mežnarije in v njej uredili šolo.

1910 Dne 5. julija 1910 je cesarsko-kraljevo državno sodišče na Dunaju priznalo pravico do slovenskega učnega jezika na ljudskih šolah na Strojni in v Sv. Danijelu.

1934 V šoli so ustanovili drugi oddelek.

1958/1959 V treh oddelkih je pouk potekal do 8. razreda.

1962/1963 Osnovna šola Šentanel je postala podružnica matične Osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah.

1970/1971 Uvedene so bile proste sobote.

1983 Dne 19. junija 1983 so položili temeljni kamen za novo zidano šolo.

1984 Dne 26. avgusta 1984 so slovesno odprli novo zidano šolsko stavbo in eno najlepših podružnic v Sloveniji, zgrajeno s samoprispevkom krajanov.

2018/2019 Občina Prevalje je začela za šolo graditi športno igrišče za potrebe šole in krajanov.

 

Šola Strojna, podružnica šole Sv. Danijel (Šentanel)

1907/1908 Okrajni šolski svet v Velikovcu je 19. novembra 1907 sprejel odlok, da se ustanovi enorazredna šola na Strojni kot ekspozitura šole Sv. Danijel; učni jezik je bil slovenski in nemški. Za njeno delovanje in razvoj so bili odgovorni Krajevni šolski svet Strojna, Občina Sv.
Danijel in ustanoviteljica, dežela Koroška. Po ustanovitvi šole je bil nameščen prvi učitelj, vodja šole Michael Svanjak, ki je poučeval od
3. novembra 1907 do aprila 1912. Med ljudmi je veljal za narodnozavednega in naprednega, vedno je bil na strani krajanov in slovenskega jezika.
1918 Zaradi naraščajočega števila otrok je šola postala dvorazrednica. 1959/1960 Šola je postala podružnica Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne
na Koroškem.

Podružnična šola Šentanel je bila zgrajena s samoprispevkom občanov in je ena najlepših zidanih šol v Sloveniji. Odprtje šole je bilo 26. avgusta 1984.

 

Šolski upravitelji na Strojni

Svanjak Miloš (Michael) (1907–1912), vodja šole na Strojni

Sokol Adolf (1913–1919)

Kostwein Rupert (1919–1922)

Lodrant Ožbe (1923–1926)

Predan Drago (1926–1927)

Jazbec Ludvik (1927–1933)

Brenk France (1933–1934)

Šijanec Boris (1934–1936)

Čuček Karel (1936–1939)

 

Šentanelske korenine

Prvi uradni zapiski v bogati kroniki našega šolstva pričajo, da se je v Šentanelu poučevalo že 1856. leta, kronika omenja leto 1872, kar dokazuje, da je v naši majhni hribovski vasi znanje že od nekdaj veliko pomenilo tudi našim prednikom. Točnih podatkov o začetkih šole v kroniki ne najdemo, prva kronika na samo nekaj straneh je iz šolskega leta 1922/1923. Mnogi so šentanelsko kroniko uporabili kot bogat vir pri raziskovanju preteklosti, saj ni samo zapis o šoli, ampak zajema odsev časa, je zgodovina v malem. Kar sto let se je poučevalo v kombinaciji ne samo od 1. do 4. razreda, temveč je ta zajemala tudi 5., 6., 7. in 8. razred, zato je bilo poučevanje v oddelku zelo zahtevno.

 

Zametek šole, prvi učitelj Gregor Žvikeršič s Strojne

V Sv. Danijelu nad Piberkom je od leta 1856 začasno poučeval učitelj Gregor Žvikeršič (Schwikerschitz), rojen leta 1836 na bližnji Strojni. Šolsko delo je do selitve v mežnarijo potekalo v hiši pri Štosirju, po domače pri Prhunu. Farna cerkev in šolska skupnost sta v bližini stare cerkve leta 1863 zgradili poslopje mežnarije in v njem uredili učilnico za potrebe enorazredne šole. Šola je bila zasilna in župnijska. Prvi pomožni učitelj in mežnar je bil Franc Črepinšek. V tem času so potekala zadnja dela pri urejanju učilnice in mežnarije.

Leta 1865 so s sredstvi prebivalstva in dežele zgradili cerkev sv. Danijela. Župnik se je pri oblasteh trudil, da bi izdale dekret, s katerim bi bil učitelj Franc Črepinšek določen za upravitelja šole, s tem bi ga lahko rešili dolžnosti služiti vojsko. Po takratnem zakonu so bili oproščeni vojaščine samo učitelji z ustrezno izobrazbo, zato prizadevanja niso uspela. Šola tudi ni bila priznana kot šola z dekretom, zato je Franc Črepinšek ostal v šoli le kot pomožni učitelj. Ker pa je bil uspešen, so ga leta 1866 imenovali za šolskega upravitelja, tako je ostal v šoli vse do leta 1882.

Za potrebe šole so leta 1888 uredili šolski vrt. Dne 24. novembra 1888 je krajevni šolski svet kupil od posestnika Danijela Marina, po domače Pikala, travnik, parcelna št. 458, za 150 goldinarjev. Leta 1890 so za potrebe šole v Sv. Danijelu pridobili od tamkajšnje župnije v last zgradbo mežnarije, v zameno je krajevni šolski svet župniji kupil leseno hišo v Sv. Danijelu (št. 17). Vse so uredili in vpisali tudi na zemljiški knjigi. Šolo so začeli preurejati. Krajevni šolski svet je 25. februarja 1897 od Štefana Kramolca kupil kos zemljišča ob šoli za štiri goldinarje, na njem so uredili greznico in stranišče.
V šolo Sv. Danijela so prihajali učenci iz katastrskih občin Sv. Danijel, Jamnica, Suhi Vrh in Strojna ter Šelenberg, dokler niso leta 1907 na Strojni uredili podružnice, saj so morali učenci hoditi predaleč. Po narodnosti so bili učenci do leta 1890 vsi Slovenci. Deset let pozneje so našteli že tri Nemce. Prebivalci so bili zelo narodnozavedni, zato so zahtevali pouk v slovenskem jeziku in upoštevanje zakonskih določil.

 

Občina Sv. Danijel je samostojna

Samostojna občina in krajevni šolski svet ter ljudje s Strojne so v teh časih bili hude boje s šolskimi oblastmi za slovensko šolo v Sv. Danijelu in na Strojni. Ostro so nasprotovali neupoštevanju pravil utrakvistične šole. Prebivalstvo je bilo zavedno, znani so boji, ki jih je vodila občina s krajevnim šolskim svetom za slovensko šolo in slovenski jezik. Krajevni šolski svet in občinski urad sta uradovala le v slovenskem jeziku.

Šola na Strojni je bila podružnica šole Šentanel, po nekaterih nepotrjenih virih je bila podružnica tudi šola Šelenberg2. Obisk pri pouku, če primerjamo število šoloobveznih in šoloobiskujočih učencev, je bil med letom zelo spremenljiv. Najbolj so izostajali učenci, ki so služili pri kmetih kot pastirji, saj so se pred zimo pogosto selili. V šolskih letih 1886/1887 in 1896/1897 je bilo število šoloobveznih otrok med 60 in 77. Učitelji so stanovali v šoli. Po odhodu učitelja in vodje šole Franca Črepinška leta 1882 so se učitelji pogosteje menjavali.

Po virih iz leta 1863, takrat se je kraj imenoval Sv. Danijel, je bil razred v mežnariji, poslopje je bilo zidano za namen šole in mežnarije. Viri navajajo, da so takrat v kraju naredili veliko napako, morali bi sezidati novo šolo, tako pa so odkupili od cerkve mežnarijo za šolsko poslopje, za mežnarijo so kupili staro, leseno »bajto«, ki se je kmalu začela podirati.

Za drugo veliko napako pa navajajo, da so jo napravili v letu 1931, ko so se odločili za zidavo nove mežnarije, in sicer namesto novega zelo potrebnega šolskega poslopja. Šola je bila samostojna šola s podružnico Strojna.

 

Pravdanje za slovenski jezik v Sv. Danijelu in na Strojni

Odlok o ustanovitvi enorazredne ljudske šole na Strojni je sprejel Okrajni šolski svet v Velikovcu 19. novembra 1907. Šola je začela delovati v šolskem letu 1907/1908 kot ekspozitura šole v Sv. Danijelu. Za njeno delovanje in razvoj so bili odgovorni Krajevni šolski svet Strojna, Občina Sv. Danijel in ustanoviteljica, dežela Koroška.

Šolo na Strojni je povprečno obiskovalo 40 učencev. Po ustanovitvi šole je bil nameščen prvi učitelj, vodja šole Michael Svanjak, ki je poučeval od 3. novembra 1907 do aprila 1912. Med ljudmi je veljal za narodnozavednega in naprednega. Strojanska ljudska šola je s prihodom učitelja Michaela Svanjaka zadostila vsem osnovnim predpisom za začetek izobraževalnega dela.

Glede na dejstvo, da je bila Strojna sestavni del Občine Sv. Danijel, so upravičeno pričakovali, da bo šolsko delo potekalo v slovenskem jeziku in da bo vprašanje nemščine v šoli rešeno v skladu s pravili prave utrakvistične šole, v kateri otrok ne silijo, da bi se morali učiti v tujem jeziku ali da bi bil tuji jezik celo njihov učni jezik. A začelo se je drugače. Deželni šolski svet je 24. februarja 1908 ukazal, da mora pouk na Strojni potekati v slovenščini in nemščini, in sicer v prvem letu v slovenščini, v drugem in tretjem menjaje se v slovenščini in nemščini, v četrtem pa le še v nemščini. Slovenščino so ponudili kot pomožni in kot učni predmet le po tri ure, če tako želijo starši. Proti takemu ukazu deželnega sveta so Občina Sv. Danijel, Krajevni šolski svet Strojna in nekateri starši oziroma zastopniki šoloobveznih otrok vložili pritožbo na Ministrstvo za uk in bogočastje na Dunaju. Zahtevali so slovenščino kot učni jezik na vseh stopnjah, nemščina pa naj se poučuje kot učni predmet, začenši s tretjim letom za otroke, katerih starši to želijo. Nihče naj ne sili otrok k učenju nemščine. Pravdanje je trajalo dve leti in 5. julija1910 je cesarsko-kraljevo državno sodišče na Dunaju razsodilo o pritožbi, češ da je utemeljena. S tem je bila priznana pravica do slovenskega učnega jezika na obeh ljudskih šolah, v Sv. Danijelu in na podružnici Strojna.

 

Enorazredna javna osnovna šola

Zapiski prve ohranjene šolske kronike za šolsko leto 1922/1923 navajajo, da je bila šola v Šentanelu enorazredna javna osnovna šola. Pouk je bil v zimskem semestru zaradi prostorske stiske deljen, v poletnem semestru sta se združili obe skupini. V letih 1923–1934 je potekal pouk celodnevno do velike noči, v poletnih mesecih (maj, junij, julij) je bil po dovoljenju okrajnega šolskega odbora nedeljen dopoldanski pouk. Število šoloobveznih otrok je zelo nihalo, kajti veliko otrok je služilo pri kmetih in delalo, pozimi pa so se preselili. V tem obdobju se je število šoloobveznih otrok gibalo od 60 do 91. Šolski obisk je bil zelo slab, le okrog 65 odstotkov, saj nekateri starši otrok niso pošiljali v šolo.

Za širitev šole se je zavzemal Ludvik Grafenauer, ki je bil učitelj in vodja podružnice v letih od 1926 do 1939 in je v kraju pustil trajne sledi. Dosegel je razširitev takratne enorazredne šole v dvorazrednico s poukom do četrtega razreda z odlokom kraljeve pristojne oblasti dne 22. februarja 1934. Drugi oddelek šole so začasno uredili v nekdanji pisarni Občine Št. Danijel. Pomagal je socialno ogroženim otrokom in družinam in jih spodbujal, da pošiljajo otroke na nadaljnje izobraževanje, med njimi je pripomogel k šolanju šentanelskega rojaka Mitja Šipka.

Z dekretom župana v Mariboru so v Št. Danijelu 28. januarja 1928 ustanovili kmetijsko nadaljevalno šolo. Šolo je redno in z zanimanjem ter uspešno obiskovalo 12 kmečkih fantov. Poučeval jih je Ludvik Grafenauer, spodbujal je napredno kmetovanje in organiziral tečaje za kmete.

V šolskem letu 1936/1937 je bilo v Šentanelu kar 106 učencev. Pouk je bil organiziran tako, da je imel prvi oddelek pouk ob ponedeljkih, sredah in petkih, preostale dneve pa drugi oddelek. Leto kasneje so uvedli proste četrtke.

V šolskem letu 1939/1940 je bilo v šoli 119 učencev, med vojno v letih 1941–1945 pouka ni bilo. Kroniko so začeli pisati šele v šolskem letu 1945/1946. Po osvoboditvi se je začel pouk 25. junija 1945 in je trajal do 28. julija 1945. Priprave za novo šolsko leto so bile opravljene, začelo se je 15. oktobra 1945. Leta 1950 so stekla manjša obnovitvena dela na šolskem poslopju in leto pozneje so uvedli dvoizmenski pouk, višji razredi so ga imeli dopoldan, nižji popoldan. V šolskem letu 1950/1951 je obiskovalo šolo 90 učencev od prvega do petega razreda, obisk se je gibal okrog 80 odstotkov. Leta 1954/1955 je bilo v dveh oddelkih 81 učencev, poučevalo se je v dveh učilnicah, pouk je potekal do 8. razreda.

1962/1963 – Osnovna šola Šentanel postane podružnica matične Osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah

V šolskem letu 1961/1962 so šolsko zgradbo temeljito obnovili, naslednje šolsko leto je šola postala podružnica osnovne šole na Prevaljah, imeli so skupni šolski odbor in s tem je matična šola prevzela tudi upravljanje šentanelske šole. Leta 1968 so bili v šoli štirje oddelki, opozarjali so na potrebo po novi zgradbi, vendar na zboru volivcev niso dosegli ničesar. Čedalje močneje sta se kazali potreba in zahteva po novi šolski zgradbi.

V šolskem letu 1970/1971 so bile uvedene proste sobote

Od leta 1972 sta bila v šoli le dva oddelka, saj so učence od 5. razreda dalje postopoma prešolali na matično šolo na Prevalje zaradi poučevanja tujega jezika. Bistveno so se spremenile delovne razmere in organizacija dela v šoli. Pouk je postal enoizmenski in je trajal od 8.00 do 12.30. Število učencev je začelo upadati. Organizirana je bila prehrana v šoli.

Odprtje nove šolske zgradbe v Šentanelu 26. avgusta 1984

Najpomembnejši dogodek v kraju v zadnjih desetletjih je bil 19. junij 1983, ko je bil položen temeljni kamen za novo šolo. Po dolgih in mučnih pripravah, sestankih gradbenega odbora in neštetih poteh vse do vlade je bilo uspešno pridobljeno zemljišče, že zdavnaj namenjeno za gradnjo šole. Kronika navaja, da se je kar 50 let govorilo in razmišljalo o novi šoli. Prvi gradbeni odbor je bil izvoljen 1933. leta, peti, zadnji, leta 1983. V začetku leta 1983 so na zemljišče zapeljali prvi kopači in delo se je začelo. Zidana šola je hitro rasla in bila januarja 1984 že pod streho. Dobivala je lepšo in lepšo podobo in bila končno pripravljena za odprtje 26. avgusta 1984. V kroniki je zapisano, da je bilo leto 1984 leto izpolnitve petdesetletnih sanj, želja in upov krajanov, leto graditve nove šole v Šentanelu. Bil je to velik dogodek za majhno vas. Bila je ena najlepših šol v Sloveniji, tako so jo označili obiskovalci in sodelavci Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Njena posebnost so balkoni s koroško podobo in umestitev v prostor. V tem času je bil organiziran prevoz šolskih otrok v šolo s kombijem. Leta 1985 je bila v jesenskem in pomladanskem času uvedena 120-urna mala šola, obiskovali so jo predšolski otroci do vstopa v šolo. Velika pridobitev za šolsko delo je bil računalnik, ki so ga dobili leta 1994.

Učenci so se leta 1997 udeležili plavalnega tečaja. V šolskem letu 2000/2001 je bilo v šolski sistem uvedeno opisno ocenjevanje v prvi triadi, v 4. razredu pa je bila v uporabi kombinacija obojega, opisnega in številčnega ocenjevanja. Leta 2000 so učenci folklorne skupine prvič nastopili s spletom plesov v Vuzenici. Leta 2001 sta bila organizirana fakultativni pouk nemščine v šoli in zgodnje učenje tujega jezika v centralni šoli.

Devetletka

Šolska reforma je prinesla devetletno osnovno šolo, vanjo se je šola vključila jeseni leta 2002/2003. Naslednje leto ni bilo vpisa v prvi razred. V šolskem letu 2006/2007 so na podružnični šoli poučevali tudi 5. razred devetletke, pomoč z matične šole je prihajala samo za tuji jezik. Leta 2007 so dobili nove noše za otroško folkloro. Avgusta 2006 je bila na šolskem poslopju obnovljena dotrajana streha. Septembra 2009 so uvedli organizirano jutranje varstvo vozačev. V šolskem letu 2010/2011 so prvič organizirali podaljšano bivanje, vanj so bili prijavljeni in vključeni vsi učenci od 1. do 5. razreda.

Stopili so v projekt Evropske unije: Sistem razdeljevanja sadja v šolah. Maja 2011 so se prvič udeležili prireditve v Slovenj Gradcu – Evropska vas, država Latvija.

Maja 2011 so s pomočjo društva Ajda (biodinamično vrtnarjenje) postavili za šolo vrt in visoko gredo, učenci so se začeli ukvarjati z biodinamičnim vrtnarjenjem. V šolskem letu 2012/2013 je pouk potekal po prenovljenem načrtu v 2. in 5. razredu.

Konec junija 2013 se je začela energetska sanacija šole, dela so bila zaključena avgusta. Zgodile so se tudi nekatere spremembe v šolskem sistemu, kot so številčne ocene v 3. razredu in spremembe poimenovanja in označevanja predmetov.

V začetku septembra so na podstrešju šole uredili Kulturno sobo za dejavnosti kulturnih društev v kraju. S tem so ohranili zbirke šentanelskih rojakov Luke Kramolca, Blaža Mavrela in Mitje Šipka ter rešili kulturno dediščino pred propadom, saj so bile v stari šoli razmere zaradi vlage in dotrajanosti objekta neprimerne. Oktobra so začeli pripravljati popoldanske delavnice za predšolske otroke, da bi jim tako približali podružnično šolo in ohranili vpis.

Dne 15. junija 2014 so praznovali 30-letnico šole in ob tej priložnosti izdali glasilo

Podružnična šola Šentanel ni samo izobraževalna ustanova, je veliko več. Je kulturni center vasi, zlasti na podeželju je povezava šole s starši in krajem še kako dragocena. Vedno je živela in bo živela s krajem in za kraj.

Iz zadnjega zapisa Anke Plevnik v šolski kroniki podružnice Šentanel

S tem zapisom, s spomini in fotografijami se od šole poslavljam tudi jaz. Polnih petintrideset let, vso dobo svojega službovanja, sem polnila strani šolske kronike z dogodki, da ne bi šli v pozabo.
Želela sem ohraniti podobo nekdanjega življenja v Šentanelu za bodoče raziskovalce.
Na službeno mesto učiteljice sem prišla kot mlado dekle, polno pričakovanj in bojazni. Odhajam kot zrela ženska z mislijo, da sem mnogim mladim rodovom Šentanela in okolice dala nekaj znanja, jim skušala privzgojiti čut za lepoto in dobroto v življenju.
Odhajam z nostalgijo za vsem lepim, neponovljivim, pa tudi srečna in mirna, ker sem prepričana, da moje delo ni bilo zaman, da zapuščam to lepo šolo, za katero sem si zelo prizadevala, v dobrih rokah svojih naslednic.
Živite in ustvarjajte srečni naprej, ne pustite se vznemiriti in zmesti od nekaterih posameznikov, živite v slogi in prijateljstvu, saj to je največja sreča v življenju.
Resnično vam želim vse lepo, tako v osebnem življenju kot pri opravljanju poklica.
Še enkrat se prisrčno zahvaljujem za nepozabno slovo, ki ste mi ga pripravili Renata, Erika in vsi učenci ter nekateri starši. Bilo je tako lepo, da so se solze slovesa spreminjale v solze sreče.

Anka Plevnik, vodja podružnice Šentanel, v Šentanelu, junija 1998

_____

1 Poimenovanje kraja Šentanel se je skozi čas spreminjalo: pred letom 1918 je bil Sv. Danijel nad Pliberkom; med letoma 1918 in 1941 Št. Danijel; od leta 1945 do leta 1970 Spodnja Jamnica, od leta 1970 dalje je kraj poimenovan v Šentanel.

2 Šolski okoliš šole na Strojni je zajemal tudi otroke s Šelenberga (Zelen Breg), hodili so v šolo na Strojno, ki je bila podružnica šole v Sv. Danijelu, ali v Farno vas. Navajanje, da je začetek šole na Šelenbergu 16. oktobra 1862 kot podružnice šole Šentanel, se verjetno nanaša samo na verouk.