V nalogi avtorji predstavljajo dostopnost objektov, javnih zgradb, prehodnost prometnic in uporabnost nekaterih naprav v Celju za invalidne osebe in stanje primerjajo s tistim izpred osmih let. Po letu 2006 in opravljenih gradbenih posegih je mestno jedro postalo v glavnem dostopno za invalide, obiščejo pa lahko samo polovico vseh javnih zgradb v mestu. Zanje v glavnem ostajajo neuporabni bankomati in javna prevozna sredstva. Veliko arhitektonskih rešitev je nepopolno izvedenih. Kar tretjini anketiranih se tovrstni problemi invalidov zdijo neustrezno rešeni. Nihče ne nasprotuje ukrepom v korist invalidov, kljub temu pa nanje vsakodnevno pozabljamo. V prihodnje bo nujno potrebno ažurno posodabljati standarde, navodila in predpise, ki urejajo vprašanja dostopnosti v grajenem okolju za invalide, družbo o invalidih ustrezneje osveščati, sanirati ovire v starih grajenih okoljih in pri tem dosledno upoštevati normative, ki so invalidom ustrezni in prijazni.
