Krmljenje in nega konj
Konj je moral dobivat dobro hrano, da je zmogel težke fizične napore. Furmani so jih hranili s senom in ovsom. Včasih so k ovsu primešali tudi koruzo. Ko so furmani ...
Konj je moral dobivat dobro hrano, da je zmogel težke fizične napore. Furmani so jih hranili s senom in ovsom. Včasih so k ovsu primešali tudi koruzo. Ko so furmani ...
Furman je moral imet »dober posluh« pri izbiri konja. Konje so kupovali na živinskih sejmih, včasih pa je kakšen furman kupil konja od svojega znanca, ki je bil ...
Furmani so se zavedali, da je konj dragocen, saj si ga je bilo težko prislužiti. Poleg tega pa je bil od konja odvisen tudi zaslužek, zato je večina furmanov s konji ...
Med leti 1843 in 1875 so prek slovenskega ozemlja zgradili t. i. južno železnico, kar je povzročilo, da so že pred koncem 19. stoletja furmani začeli izginjati iz ...
Ob furmanskih poteh so bile znane furmanske gostilne, kjer so se furmani okrepčali, konji pa odpočili. Poleg tega jih je bilo potrebno tudi nahraniti in napojit ...
Furmani so prevažali tovor po neurejenih poteh in strminah. Poleg tega pa so jim nagajale tudi slabe vremenske razmere (dež, sneg, led itd.). Zaradi tega je pogosto ...
Furmani so po 2. svetovni vojni tovore še vedno prevažali z lesenimi vozovi, imenovanimi lojterniki. Lojternik najdemo že v Valvasorjevem znamenitem delu Slava vojvodine ...
Furmani so se ukvarjali s prevozništvom. Na Konjiškem je prevladovalo t. i. kmečko furmanstvo. Ponavadi so to bili kmetje, ki so s furmanstvom zaslužili dodaten ...
Furmanstvo je bilo na Konjiškem precej razširjeno, kar je prav gotovo povezano z dejstvom, da so bile Konjice naselbina ob križišču pomembnih prometnih poti.