Gasilstvo na Celjskem v republiki Sloveniji po l. 1998
V letu 1999 je prišlo do odločitve PGD Občine Vojnik in Dobrna, da se razdružijo od skupne zveze. Ob koncu leta je GZ Celje skupaj z vodstvom GZ Slovenije organizirala ...
V letu 1999 je prišlo do odločitve PGD Občine Vojnik in Dobrna, da se razdružijo od skupne zveze. Ob koncu leta je GZ Celje skupaj z vodstvom GZ Slovenije organizirala ...
V času desetdnevne osamosvojitvene vojne so bili člani gasilskih društev vključeni v enote teritorialne obrambe in opravljali redna dežurstva v gasilskih domovih ...
22. maja 1955 so se sešli delegati gasilskih društev za ustanovni občni zbor Občinske gasilske zveze Celje. Občnemu zboru je prisostvovalo 38 delegatov, poleg tega ...
Organiziranje gasilskih enot v okviru industrijskih obratov ima v Celju bogato zgodovino. Na tem območju je v 20. st. delovalo sedemnajst industrijskih gasilskih ...
Na novo organizirano gasilsko službo je četa začela opravljati že 7. maja 1945. Prvo hudo preizkušnjo je doživela že v noči iz 9. na 10. maj, ko so gorela z orožjem ...
Že leta 1945 so na ministrstvu za notranje zadeve pripravili osnutek za organizacijo gasilstva v Sloveniji, ki je med drugim predvideval tudi naslednje rešitve: ...
Na prvem občnem zboru po koncu vojne, 8. februarja 1919, so bili v glavnem izvoljeni predvojni funkcionarji. Julija 1919 je poveljstvo ponovno prevzel Karel Ferjen, ...
Prvo slovensko prostovoljno požarno brambo so ustanovili v Žalcu 13. februarja 1881. Njen ustanovitelj in prvi načelnik je bil Janez Hausenbichler (1838?1896), posestnik ...
Prostovoljna požarna bramba v Celju je bila članica Štajerske deželne gasilske zveze. Po pravilih deželne zveze požarnih bramb iz leta 1887 so članice razdelili ...
Največji požar v Celju se je zgodil na veliki četrtek, 5. aprila 1798, ko je ob 9. uri zjutraj zagorelo v minoritskem samostanu. Izročilo pravi, da so požar povzročile ...