Regija: Celjska pokrajina

Zaradi vzporednega razvoja društev se je Narodna čitalnica vedno bolj posvečala zgolj knjižnični dejavnosti. Sprva se odborniki niso veliko posvečali bralni kulturi ...

Po letu 1890 so Slovenci v Celju uspešno naskakovali nemško trdnjavo, vendar so se med njimi kazale vse večje generacijske in ideološke razlike.

Po letu 1891 so se razmere v Celju bistveno spremenile. Celjski Slovenci so prešli v ofenzivo na vseh področjih, tudi na kulturnem. Pri tem je imela poleg Narodne ...

Leta 1875, po dveh letih mrtvila, je čitalnica ponovno zaživela, saj je vodstvo slovenskega narodnostnega gibanja prevzela generacija mladih pravnikov. V Celje so ...

Vnema za Narodno čitalnico je z leti pričela upadati. Še leta 1865 je imela 134 članov, v začetku sedemdesetih pa je kriza dosegla vrhunec. Obdobje sožitja med Nemci ...

Pospešena industrializacija je sprožila hitro rast predmestij in primestnih naselij, ki so imela še pred nekaj desetletji popolnoma kmečki značaj. Država in zasebni ...

Pravila čitalnice so bila jasna: »Čitanje časopisov in knjig, pisanih v slovanskih, pa tudi drugih jezikih; razveseljevanje v besedah, v plesu, v igrah itd.« Čeprav ...

Čitalnica je bila formalno ustanovljena 19. marca 1862 na skupščini, ki se je udeležilo 47 članov. Izvolili so vodstvo, ki so ga predstavljali dr. Štefan Kočevar ...

Ustvarjalnost na nacionalni osnovi, ki jo je spodbudila »pomlad narodov«, je bila kratkega veka, saj se je cesar na revolucionarno dogajanje leta 1848 odzval s poostreno ...