Regija: Celjska pokrajina

Okupacijski »dies irae«, ki je 11. aprila 1941 odplaknil navidezni mir in predvojni meščanski šarm mesteca ob Savinji, se seveda glasbe ni veliko dotaknil, usodno ...

Prvotno »začasna zgodba« Karla Sancina in njegove soproge Mirce je prerasla v dolgoletno delo pri celjski Glasbeni matici – njen utrip sta zaznamovala vse do leta ...

Jeseni 1923 je vodstvo celjske podružnice Glasbene matice prevzel Ivan Karlo Sancin, rojen v Škednju pri Trstu. Duhovno in glasbeno je odraščal ob izročilu tržaške ...

8. Na občnem zboru so sklenili, da bodo za Celje in bližnjo ter daljno okolico ustanovili samostojni glasbeni zavod z nazivom Glasbena matica v Celju. Za pouk je ...

Slovensko radikalnost v razmerju do Nemcev po padcu monarhije je bilo mogoče razumeti kot zadoščenje za dolgo obdobje politične podrejenosti, toda politizacija javnega ...

Leto 1914 je z izbruhom prve svetovne vojne globoko poseglo tudi v celjsko javno življenje. Mobilizacija in z njo povezana odsotnost številnih mladih glasbenikov, ...

V začetku julija 1911, pred zaključkom šolskega leta, so se gojenci celjske glasbene šole s koncertom predstavili javnosti. O dogodku se je obširno in kritično razpisal ...

Ovire, s katerimi so zlasti spodnještajerski Nemci skušali zaustaviti svoje slovenske politične nasprotnike, niso mogle zaustaviti živega dogajanja. Kljub prepovedi ...

21. novembra 1908 je Glasbena matica v Ljubljani celjskemu mestnemu uradu poslala vlogo, v kateri je najavila ustanovitev svoje podružnice v Celju. Le-ta naj bi ...

Glasbeno življenje je v Celju z ustanovitvijo slovenske Glasbene matice brez dvoma veliko pridobilo, vendar ne gre prezreti razgibane starejše glasbene tradicije ...