Koroški pokrajinski muzej je osrednja muzejska ustanova na Koroškem, ki izvaja javno službo varovanja premične kulturne dediščine na območju dvanajstih občin Koroške regije in se s posebnimi programi povezuje s Slovenci v zamejstvu na avstrijskem Koroškem.
Koroški pokrajinski muzej je osrednja muzejska ustanova na Koroškem, ki izvaja javno službo varovanja premične kulturne dediščine na območju dvanajstih občin Koroške regije in se s posebnimi programi povezuje s Slovenci v zamejstvu na avstrijskem Koroškem. Poslanstvo in zbiralna politika sta usmerjena zlasti v varovanje, zbiranje, proučevanje, prezentacijo in popularizacijo, konservacijo železarske, rudarske in druge tehnične dediščine, etnološke dediščine in lokalno značilne ljudske kulture, zbiranje umetnostnega in kulturnozgodovinskega gradiva starejših obdobij, s posebnim poudarkom na varovanju predmetov arheološke dediščine ter sistematičnem raziskovanju in izpopolnjevanju zbirk novejše zgodovine.
Koroški pokrajinski muzej je bil konstituiran junija leta 2002 z odlokom, ki ga je podpisalo dvanajst občin koroške regije.
V nov muzej sta se združila dotedanji Koroški muzej Ravne na Koroškem in Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec. S svojim poslanstvom opravlja muzej javno službo varovanja premične kulturne dediščine. Posredovanje dediščine skozi razstavno dejavnost pa je rezultat raziskovalnega dela zbiranja gradiva, dokumentarnega dela ter konserviranja in restavriranja gradiva, ki ga opravljajo kustosi muzeja in delavci v restavratorskih delavnicah.
Leta 1951 je bil po dveh letih priprav ustanovljen Okrajni muzej NOB, ki je v petdesetih letih delovanja prerasel vsebine Muzeja ljudske revolucije, ki so bile vezane zgolj na obdobje 2. svetovne vojne. Leta 1981 pa je muzej dobil pokrajinski status. Idejo o preoblikovanju muzeja iz posebnega v splošni muzej je narekovala tudi potreba po širitvi muzeja iz ozko specializiranega muzeja v muzej z razvejeno splošno dejavnostjo, v katerega se je muzej preoblikoval deset let kasneje. Tako je muzej v naslednjem desetletju razvijal nova področja delovanja, ustanovljeni so bili arheološki oddelek, etnološki oddelek ter pedagoški oddelek, začela je delovati konservatorsko-restavratorska delavnica, hkrati pa je muzej pridobil depojske prostore.
Dve leti kasneje, leta 1953, so na Ravnah na Koroškem s postavitvijo vodnega kladiva – repača na prostem zaznamovali ustanovitev Delavskega muzeja na Ravnah. Delavski muzej je bil v prvih letih brez redno zaposlenega, vodil pa ga je upravni odbor. Od leta 1966 pa do leta 1991 je Delavski muzej deloval kot notranja organizacijska enota v okviru takratne Študijske knjižnice Ravne na Koroškem. Leta 1991 je ponovno postal samostojni zavod in se leta 1992 preimenoval v Koroški muzej Ravne. V smislu varovanja premične kulturne dediščine so nastajale zbirke s področja gospodarske zgodovine, kasneje sta nastali etnološka zbirka in rudarska zbirka v Črni na Koroškem ter leta 1979 Prežihov spominski muzej – Prežihova bajta.
Leta 2003 se je uprava muzeja selila na novo lokacijo, znotraj kompleksa železarne Ravne.
Koroški pokrajinski muzej danes sestavljajo uprava, posamezni oddelki, tako delujejo oddelek za arheologijo, oddelek za etnologijo, oddelek za zgodovino, oddelek za kulturno in umetnostno zgodovino, oddelek za dokumentacijo in oddelek za pedagoško službo. Poleg tega pa ima muzej restavratorske delavnice v Podgorju in na Ravnah.
