Kosovelova knjižnica Sežana
Kosovelova knjižnica Sežana je po številu prebivalcev osrednja splošna knjižnica III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev) in služi območju štirih občin: Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina in Komen. Organizacijske enote osrednje knjižnice so krajevne knjižnice: Knjižnica Divača, Knjižnica na Kozini in Knjižnica Komen.
Preberi večV dogovoru Občin Divača in Hrpelje - Kozina je z Osrednjo območno knjižnico Srečka Vilharja Koper organizirana potujoča knjižnica, v dogovoru Kosovelove knjižnice s Krajevno skupnostjo Senožeče pa premična zbirka v izposojevališču krajevne skupnosti.
Člani Kosovelove knjižnice so tudi Slovenci, ki imajo stalno bivališče v sosednji Italiji in drugi državljani.
Območje njene dejavnosti meji na več slovenskih občin (Miren - Kostanjevica, Ajdovščina, Vipava, Postojna, Ilirska Bistrica in Koper) ter na sosednji Italijo in Hrvaško. Njeni obiskovalci so številni popotniki iz smeri Dunaj–Trst, Trst–Reka, Ljubljana–Koper.
POGLED NAZAJ
Najstarejši pisni vir je dokument iz 1851. leta, ki izpričuje, da je bil takratni predsednik knjižnice Alojz Polaj, člana izvršnega odbora pa dr. Karel Lavrič in Ferdinand Mahorčič. Naslednje leto je bilo ustanovljeno Društvo bralcev, znameniti predhodnik čitalnic. Iz prostorov Miličeve hiše v Sežani se je knjižnica s čitalnico selila na raznolike lokacije. 30. aprila 1948 je bila ustanovljena občinska Ljudska knjižnica Sežana, ki so jo 13. februarja 1963 preimenovali v Kosovelovo knjižnico Sežana, ki domuje od 1975. leta na današnji lokaciji. 1972. leta se je mreža slovenskih in obenem brkinsko-kraških knjižnic razširila z odprtjem Knjižnice Komen, 1982. Knjižnice Divača in 1988. leta z odprtjem Knjižnice Hrpelje tudi s pomočjo sredstev krajanov. Od 1995. leta je vključena v računalniški sistem Cobiss, leto zatem pa je bil uporabnikom zagotovljen dostop do svetovnega spleta.
Urnik:
od ponedeljka do petka od 7h do 18h
sobota od 8h do 13h
Člani Kosovelove knjižnice so tudi Slovenci, ki imajo stalno bivališče v sosednji Italiji in drugi državljani.
Območje njene dejavnosti meji na več slovenskih občin (Miren - Kostanjevica, Ajdovščina, Vipava, Postojna, Ilirska Bistrica in Koper) ter na sosednji Italijo in Hrvaško. Njeni obiskovalci so številni popotniki iz smeri Dunaj–Trst, Trst–Reka, Ljubljana–Koper.
POGLED NAZAJ
Najstarejši pisni vir je dokument iz 1851. leta, ki izpričuje, da je bil takratni predsednik knjižnice Alojz Polaj, člana izvršnega odbora pa dr. Karel Lavrič in Ferdinand Mahorčič. Naslednje leto je bilo ustanovljeno Društvo bralcev, znameniti predhodnik čitalnic. Iz prostorov Miličeve hiše v Sežani se je knjižnica s čitalnico selila na raznolike lokacije. 30. aprila 1948 je bila ustanovljena občinska Ljudska knjižnica Sežana, ki so jo 13. februarja 1963 preimenovali v Kosovelovo knjižnico Sežana, ki domuje od 1975. leta na današnji lokaciji. 1972. leta se je mreža slovenskih in obenem brkinsko-kraških knjižnic razširila z odprtjem Knjižnice Komen, 1982. Knjižnice Divača in 1988. leta z odprtjem Knjižnice Hrpelje tudi s pomočjo sredstev krajanov. Od 1995. leta je vključena v računalniški sistem Cobiss, leto zatem pa je bil uporabnikom zagotovljen dostop do svetovnega spleta.
Urnik:
od ponedeljka do petka od 7h do 18h
sobota od 8h do 13h
Digitalne zbirke
- Avgust Černigoj
- Cetin Čufar, Slavka, življenje in delo
- Doma smo na Krasu
- Godbeništvo na Komenskem
- Ivan Varl
- Jolka Milič
- Josip Trebec (1873-1938)
- Južna železnica skozi objektiv
- Kip Bogomirja Magajne
- Kosovel 3D
- Kras z igro skozi čas
- Mira in Danijel Kolnik
- Najpomembnejša postranska stvar na svetu - zgodbe o klekljani čipki na Krasu
- Nekdanji vezeni prtički za okras domačega prostora
- Oblačilna podoba med prvo svetovno vojno v zaledju fronte
- Oči Mici Trebec
- Otroci iz Karamonove "kaluže"
- Plakati v Kosovelovi knjižnici Sežana
- Predmeti naših prednikov - Kras, Brkini, Čičarija
- Razstava fotografij, Štanjel
- Selitev kamnite hiške na Medvejku
- Srečko Kosovel
- Viktor Kos (1899-1987)
- Zbirka starih razglednic Kosovelove knjižnice Sežana
- Zgodbarnica