29. maja 1919 je Vilmoš Tkalec s pomočjo večine podeželskega prebivalstva in vojaških enot z balkona hotela Dobray v Murski Soboti (današnji hotel Zvezda) ob 11:30 razglasil Mursko republiko, katere namen je bil združiti vse prekmurske Slovence v eni pokrajini.
Usoda Prekmurja je bila že od 11. stoletja naprej tesno povezana z velikim ogrskim kraljestvom, h kateremu je pokrajina spadala v okviru Železne in Zalske županije. Od madžarske oblasti je bila odvisna tudi med zasedanjem mirovne konference v Parizu, ko so se Prekmurci pravzaprav želeli priključiti k matičnemu delu svojega naroda v Jugoslaviji. Vendar pa je bila 21. marca 1919 razglašena boljševistična Madžarska republika sovjetov pod vodstvom Bele Kuna in po razglasitvi te nove madžarske oblasti je bilo Prekmurje spet podrejeno Železni županiji. Tedaj je bil za ljudskega komisarja županije določen Béla Obal, njegov namestnik za Slovensko krajino (Prekmurje) pa je postal Viljem (Vilmoš) Tkalec iz Turnišča. In prav slednji se je 29. maja 1919 odločil Slovensko krajino odcepiti od Madžarske republike sovjetov in ustanoviti samostojno Mursko republiko. Za predsednika republike je bil izvoljen Tkalec, vojaški poveljnik oboroženih sil pa je postal kapetan Jenő Perneczky.
Že naslednji dan je Perneczky izdal prvo vojaško povelje nove republike, v katerem je prerazporedil posamezne vojaške enote, da bi zasedle celotno ozemlje novoustanovljene republike. 31. maja 1919 sta bila o ustanovitvi Murske republike obveščena tudi direktorij Železne županije in ljudski komisariat za zunanje zadeve v Budimpešti. Bela Kun kot voditelj Madžarske sovjetske republike ni imel razumevanja za Tkalčevo tvorbo, kajti nasploh vsaka želja po osamosvojitvi in pravica po samoodločbi se je razumela kot sovražno dejanje zoper državo oziroma kot kontrarevolucija. Rdeča armada tako ni čakala dolgo, namreč že 2. junija 1919 je pričela napad na Mursko republiko, jo naslednji dan tudi zasedla in s tem je bilo novo nastale republike s Tkalcem na čelu konec. Zadnji boji, ki so potekali na ozemlju začrtane Murske republike, so prenehali 5. junija 1919. Tkalec se je po koncu umaknil v Avstrijo, vojaki pa so se ali razbežali ali pa so jih ujete po zaslišanjih izpustili.
V preteklem letu, točno na dan 95. obletnice Murske republike, je bil v soboškem gledališču Park premierno predvajan tudi igrano-dokumentarni film MURSKA REPUBLIKA 1919, ki je nastal v produkciji Zavoda Sončnica in koprodukciji RTV Slovenije.
Literatura:
Kokolj, Miroslav, Prekmurje v prevratnih letih 1918-1919. V: Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920 (ur. Janko Liška in Mirosolav Ravbar). Murska Sobota: Pomurska založba, 1981, str. 53-205.
Nećak, Dušan: Pokrajina ob Muri po letu 1918. V: Ljudje ob Muri (ur. Janez Balažic in László Vándor). – Murska Sobota : Pokrajinski muzej; Zalaegerszeg: Göcseji Múzeum, 1996. str. 227-232.
Titl, Jurij: Murska republika 1919. Murska Sobota: Pomurska založba, 1970.
Že naslednji dan je Perneczky izdal prvo vojaško povelje nove republike, v katerem je prerazporedil posamezne vojaške enote, da bi zasedle celotno ozemlje novoustanovljene republike. 31. maja 1919 sta bila o ustanovitvi Murske republike obveščena tudi direktorij Železne županije in ljudski komisariat za zunanje zadeve v Budimpešti. Bela Kun kot voditelj Madžarske sovjetske republike ni imel razumevanja za Tkalčevo tvorbo, kajti nasploh vsaka želja po osamosvojitvi in pravica po samoodločbi se je razumela kot sovražno dejanje zoper državo oziroma kot kontrarevolucija. Rdeča armada tako ni čakala dolgo, namreč že 2. junija 1919 je pričela napad na Mursko republiko, jo naslednji dan tudi zasedla in s tem je bilo novo nastale republike s Tkalcem na čelu konec. Zadnji boji, ki so potekali na ozemlju začrtane Murske republike, so prenehali 5. junija 1919. Tkalec se je po koncu umaknil v Avstrijo, vojaki pa so se ali razbežali ali pa so jih ujete po zaslišanjih izpustili.
V preteklem letu, točno na dan 95. obletnice Murske republike, je bil v soboškem gledališču Park premierno predvajan tudi igrano-dokumentarni film MURSKA REPUBLIKA 1919, ki je nastal v produkciji Zavoda Sončnica in koprodukciji RTV Slovenije.
Literatura:
Kokolj, Miroslav, Prekmurje v prevratnih letih 1918-1919. V: Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920 (ur. Janko Liška in Mirosolav Ravbar). Murska Sobota: Pomurska založba, 1981, str. 53-205.
Nećak, Dušan: Pokrajina ob Muri po letu 1918. V: Ljudje ob Muri (ur. Janez Balažic in László Vándor). – Murska Sobota : Pokrajinski muzej; Zalaegerszeg: Göcseji Múzeum, 1996. str. 227-232.
Titl, Jurij: Murska republika 1919. Murska Sobota: Pomurska založba, 1970.
