Gorenjski muzej, ki v letošnjem letu praznuje 60-letnico delovanja, je že v prvem desetletju pridobil preko 50 izdelkov lončarjev iz Ljubnega, vasi v okolici Radovljice. Zaradi bližnjih nahajališč dobre gline so se tam z lončarstvom ukvarjali že zelo zgodaj, ceh je omenjen že v listini iz leta 1538. Od 18. stoletja so lončarstvo opuščali in se lotevali donosnejših dejavnosti, tudi opekarstva in pečarstva. Ohranjena lončenina iz 19. stoletja je spretno izdelana, sklede in vrči pa so lepi in prepoznavno okrašeni.Razstava bo v Mestni hiši v Kranju na ogled od 1. marca do 6. maja 2013.
Etnološko dediščino so začeli zbirati že ob ustanovitvi muzeja, v ta namen so leta 1956 zaposlili etnologinjo Vando Stefanciozo, ki pa je že naslednje leto odšla. V inventarno knjigo so bile najprej vpisane panjske končnice, slike na steklo, deli narodne noše in lončenina. Večino izdelkov lončarjev iz Ljubnega sta za muzej pridobili kustosinji etnologinji Eva Rudolf (1957–1959) in Anka Novak (1959–1992). Anka Novak, ki je raziskala gorenjsko lončarstvo, je kose iz naše zbirke lončenine predstavila na naslednjih razstavah: Domače obrti na Gorenjskem (Kranj, 1965), Gorenjsko lončarstvo (Radovljica, 1980) in Ljudska umetnost na Gorenjskem (Kranj in Beljak, 1965, 1980; Dunaj 1981). Najlepša kosa ljubenske lončenine, dvobarvno pečnico s šopkom rož in veliko skledo z bogatim ornamentom je vključila tudi v razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem, ki je še vedno na ogled v drugem nadstropju Mestne hiše v Kranju.
