Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
Na pustno soboto, 27. februarja 1960, kmalu po tretji uri popoldan je bilo na Ptuju izvedeno prvo Ptujsko kurentovanje.
Pripravilo ga je Zgodovinsko društvo Ptuj skupaj z etnografsko skupino iz Markovcev. Karnevalsko ceremonijo je vodil Lojze Simonič, predsednik TVD Partizan iz Markovcev. Trg mladinskih delovnih brigad (danes Mestni trg), Titov trg (danes tržnica) in vse glavne ptujske ulice je napolnilo okoli 5.000 ljudi, dogajanje je snemala tudi RTV Ljubljana.
Na čelu pustne povorke so plesali kopjaši ob spremstvu domače godbe, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Na tržnici je bila postavljena improvizirana kmečka domačija, na pragu katere je stala gospodinja, ki si je ogledovala pustne šeme. 60-članska folklorna skupina iz Markovcev je gledalcem prikazala pustne igre: kopjašem, ki so metali kopja visoko v zrak, sta zaigrala godca, orači so peli in orali, kurenti so neutrudno zvonili, tekali okrog gledalcev in se z njimi rokovali, vile so prepevale in želele ljudem veliko dobrega… Napovedovalec je po zvočniku pojasneval početje mask in govoril o izvoru kurenta in drugih mask. Snemalec RTV Ljubljana je po navodilih režiserja Franja Žižka iz vseh strani snemal prizorišče dogajanja.
Zamisel o organiziranem kurentovanju modernega časa sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja. Takrat se je Dragu Haslu, ravnatelju Študijske knjižnice v Ptuju, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj ter drugim porodila ideja, da bi na Ptuju vsako leto organizirali večjo pustno prireditev, s katero bi preprečili izumiranje še obstoječih pustnih običajev. Prireditev etnografskega značaja so poimenovali Ptujsko kurentovanje, po kurentu, najbolj znani maski Ptujskega polja.
Več o ptujski pustni dediščini se lahko poučite v digitalni zbirki Pustni liki Ptuja in okolice.
(Pripravila: Melita Zmazek)
