Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
8. junija 1809 se je v Spodnji Voličini rodil Anton Murko, slovenski slovničar in leksikograf. Umrl je 31. decembra 1871 v Spodnjih Hočah.
Anton Murko, nekdanji nadžupnik in dekan Hoč ter pomemben slovenski jezikoslovec, se je rodil pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, današnji Voličini pri Lenartu. Rodil se je v družini kmeta in gornika. Skupaj z bratoma se je šolal na mariborski gimnaziji.
Po končani gimnaziji se je odločil za študij filozofije na liceju v Gradcu, kjer je spoznal pomembne slovenske kulturnike in politike. Ker ni imel denarja, je študij začasno opustil in stopil med frančiškane. Po nekaj mesecih si je premislil in izstopil. Potem se je preživljal tako, da je za Vida Rižnarja prepisoval, jezikovno popravljal ter prevajal svetopisemska in slovstvena dela. Leta 1829 je vendarle končal študij filozofije in si zaželel, da bi študiral medicino. V času negotovosti in pomanjkanja denarja za študij je sprejel ponudbo graškega knjigarnarja Johanna Lorenza Greinerja, da napiše nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, vsakemu pa doda tudi nemško in slovensko slovnico. Murko se je z aro na Greinerjev honorar odpravil na Dunaj in se tam vpisal na medicinsko fakulteto, sicer pa pridno zahajal v dvorno knjižnico, kjer je služboval Jernej Kopitar. V knjižnici je Murko nabiral gradivo za slovarja in hkrati bil v stiku s Kopitarjem. Že v kratkem se je moral odpovedati študiju medicine in se vrniti v Gradec, kjer je ob skromnem honorarju in gmotni podpori kaznilniškega kurata Marka Glaserja živel siromašno. Držal se je pogodbe in jo leta 1832 izpolnil. Najprej je izšel jezikovni učbenik slovenščine in isto leto še slovensko-nemški ročni besednik, naslednje leto pa nemško-slovenski ročni besednik. Po končanem delu zopet brez kruha in naveličan revščine je na prigovarjanje in s posredovanjem prof. M. Robiča leta 1832 končno stopil v bogoslovje.
