Zemljevid  

1. marca 1740 je v Slovenj Gradcu umrl Franc Mihael Strauss, baročni slikar

Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...
1. marca 1740 je v Slovenj Gradcu umrl Franc Mihael Strauss, baročni slikar. Rodil se je 11. septembra 1674 v Slovenj Gradcu. 

Kje se je šolal in slikarsko izobraževal, ni znano, vsekakor je bil na tujem, ker se Straussovo ime prvič omenja v arhivih domačega mesta šele 1713. Od tedaj dalje je, se zdi, imel delavnico v Slov. Gradcu, odtod segal z delom tudi v Dravsko dolino (mecen vuzeniški nadžupnik Štefan Jamnik), Ptuj, Mekinje pri Kamniku in na avstr. zah. Štaj. (naklonjeni dekan F. Felber v Gross St. Florianu). Slikal je (v olju) oltarne kompozicije, krajine in portrete v baročnem stilu.

Preberi več

Dela: 1715: Krajina z lovci, Krajina z ruševinami, Pokrajin. muzej, Ptuj; oltarni kompoziciji sv. Peter mučenec in sv. Jožef; 1716: sv. Ana in sv. Frančišek Asiški, ž. c. Gross St. Florian; 1718: sv. Lenart, sv. Peter, Oznanjenje Marijino, sv. Peter muč. in sv. Boštjan, ž. c. Sv. Peter v Solbski dolini (St. Peter im Sulmtal, Avstr.); sv. Valentin, 3 oltarne kompozicije, ž. c. Wettmannstätten; 1719: 4 slike iz cikla 12 apostolov (ostale izgubljene), ž. c. Gross St. Florian; Marijino vnebovzetje, gl. oltar ž. c. Mekinje pri Kamniku; 1731: sv. Štefan in nadangel Mihael, Vuzenica; 1732: sv. Elizabeta, gl. oltar mest. ž. c. Slovenj Gradec; Bandera, Vuzenica; 1734: sv. Florijan, gl. oltar ž. c. Gross St. Florian; 1735: Smrt Marije, Smrt sv. Jožefa, sv. Luka slika Marijo, sv. Štefan, ž. c. Ruše pri Mrbu; 1737: Marija Magdalena, ž. c. Gross St. Florian; 1738: sv. Apolonija, ib.; Marija Magdalena, Pokrajin. muzej, Mrb. — Poleg obeh Krajin štejeta med viške S-ove umetnosti oltarni kompoziciji sv. Elizabeta (1732) v Slovenj Gradcu in sv. Florijan (1734) v Gross St. Florianu.

Na podlagi ohranjenih del (29) delimo S-ovo delo v dve obdobji: prvo znano: 1715–9, značilno po temnejšem koloritu in figuralnem žanru; drugo 1731–8, ko dobivajo slike svetlejšo barvitost in so zaradi pastoznejšega načina ekspresivnejše in monumentalnejše. O neposrednih vplivih drugih umetn. delavnic njegovega časa ni mogoče govoriti. Očitni so pa vplivi avstr. baroč. slikarjev, predvsem M. Altomonteja, A. Faistenbergerja in J. Spillenbergerja, ki so se šolali v Italiji. Po svoji izrazitosti šteje Franc Mihael med glavne predstavnike baroč. slikarstva v Sji. — Prim.: Thieme-Becker XXXII, 172; ELU 4, 691; E. Tomek, D. Pfarre Gross St. Florian. Graz 1921, 38; Franjo Šijanec, ZUZ 1929, 1–10, 109–35; isti, ČZN 1932, 1–13, 94–5 (z reprod.); Jakob Soklič, ib. 1937, 123–4 (z reprod.); Fr. Stelè, Monumenta artis slovenicae II, 1938, 21; J. Soklič, Slovenj Gradec ob 700-letnici. 1951, 43; Ptujski zbornik 1953, 62; Anica Cevc, Baročno slikarstvo na Slov., I, 1961, 32; Š. Cobelj, Retrospekt. razst. baroč. slikarjev S-ov v Slovenj Gradcu. 1963; S. Vrišer, Baročno kiparstvo na slov. Štaj. 1963, 48, 166; D. Untersteirm. Barockmaler Strauss. Gradec 1964 (katalog); Š. Cobelj, Baročni slikarji Straussi. Mrb 1967 (z lit.); nem. izd. Clc 1969. Cbj.

Vir: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi618149/ 

Priporočamo tudi: 
https://www.rav.sik.si/e-knjiznica/koroski-biografski-leksikon/item/straussi-rodbina-slikarjev
https://barok.weebly.com/franc-m-strauss.html

Fotogalerija

Informacije

Naziv

1. marca 1740 je v Slovenj Gradcu umrl Franc Mihael Strauss, baročni slikar

Čas dogodka

1. marec 1740

Kontaktna oseba

Srečko Maček

Datum objave

01.03.2020 00:00

Zadnja sprememba

29.02.2020 04:36

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam