Skupinska fotografija treh predavateljev in povezovalca kulturno-zgodovinskega večera Frančiškov Koper – od blaženega Monalda do danes, ki je 6. novembra 2026 ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega (1226–2026) potekal v Protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru.
Na fotografiji so od leve proti desni izr. prof. dr. Gregor Pobežin, klasični filolog in raziskovalec latinske književnosti; mag. Peter Štoka, vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper ter povezovalec večera; doc. dr. Sara Turk Marolt, umetnostna zgodovinarka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; ter prof. dr. p. Miran Špelič OFM, frančiškan, teolog in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Gregor Pobežin je v predavanju predstavil Bonaventurovi Veliko žitje (Legenda maior) in Malo žitje (Legenda minor), dve osrednji besedili srednjeveške frančiškanske hagiografije. Posebej je osvetlil njuno zgodovinsko in književno vrednost ter pomen pri oblikovanju podobe sv. Frančiška kot ustanovitelja reda in zgleda evangeljskega življenja.
Sara Turk Marolt je predstavila srednjeveške stenske poslikave nekdanje koprske cerkve sv. Frančiška, zlasti njihovo odkrivanje, restavriranje in umetnostnozgodovinski pomen. Opozorila je na dragocene fragmente nekdanje slikarske opreme, ki pričajo o umetnostnih povezavah srednjeveškega Kopra z beneškim in širšim severnoitalijanskim prostorom.
Miran Špelič je v predavanju Frančišek Asiški, svetnik stotih biografij predstavil raznoliko življenjepisno izročilo asiškega svetnika ter pokazal, kako so različni srednjeveški avtorji oblikovali in posredovali spomin na njegovo življenje, duhovnost in delovanje.
Večer je povezoval Peter Štoka, ki je s svojim dolgoletnim raziskovanjem koprske knjižne in samostanske dediščine pomembno prispeval tudi k pripravi jubilejnega dogodka in istoimenske publikacije. Strokovni program je dopolnilo predavanje dr. Diane Košir o knjižnih zakladih nekdanjega frančiškanskega samostana sv. Ane.
Poseben simbolni pomen fotografiji daje freska Transitus sv. Frančiška, pred katero stojijo udeleženci. Poslikava, ki izvira iz nekdanje minoritske cerkve in je najverjetneje nastala v 15. ali na začetku 16. stoletja, prikazuje smrt ustanovitelja frančiškanskega reda. Med konservatorsko-restavratorskimi posegi je bila sneta s prvotnega mesta, prenesena na nov nosilec in nameščena na nasprotno steno prezbiterija.
Prav ta freska je bila izbrana za osrednji likovni motiv jubilejnega večera ter naslovnico publikacije Frančiškov Koper: od blaženega Monalda do danes, ki sta jo uredila Peter Štoka in Tedej Sušelj.
Fotografija tako dokumentira srečanje raziskovalcev različnih strokovnih področij v zgodovinskem prostoru, kjer so se ohranila pomembna pričevanja o večstoletni frančiškanski navzočnosti v Kopru.
