Fotografija ohranjenega kamnitega stebra nekdanjega glagoljaškega samostana sv. Gregorja, ki danes stoji na Nazorjevem trgu v Kopru. Steber predstavlja enega zadnjih vidnih materialnih ostankov samostanskega kompleksa frančiškanskih tretjerednikov, ki je bil porušen po letu 1954.
Začetki glagoljaške frančiškanske skupnosti v Kopru segajo v leto 1467, ko je koprski plemič Francesco de Spelatis frančiškanskemu tretjeredniku p. Martinu Novaku iz Zadra podaril hišo z vrtom v Bošadragi ob cerkvi sv. Andreja. Redovniki so pozneje postavili cerkev sv. Marije Magdalene, leta 1530 pa so se preselili k cerkvi sv. Gregorja v mestnem predelu Zubenaga, kjer je njihova skupnost delovala do ukinitve samostana leta 1806.
Glagoljaški tretjeredniki, imenovani tudi gregoriti, so imeli pomembno vlogo pri ohranjanju slovanske liturgične in pisne kulture v večjezičnem Kopru. Večinoma so prihajali iz Dalmacije, Istre in s kvarnerskih otokov. Pri bogoslužju so uporabljali cerkvenoslovanski jezik, glagolica pa je bila prisotna tudi v njihovem samostanskem poslovanju in knjižnem izročilu.
O bogati pisni dediščini skupnosti pričajo ohranjeni rokopisi, glagoljaške listine, inventarji in liturgične knjige, med katerimi izstopata brevir iz leta 1688 in misal iz leta 1706. Zgodovino koprskih glagoljašev je podrobno raziskoval hrvaški filolog Vjekoslav Štefanić.
Po ukinitvi samostana leta 1806 so stavbe postopoma izgubile prvotno namembnost, po letu 1954 pa je bil nekdanji kompleks porušen. Na njegovo zgodovino danes spominjata Glagoljaška ulica in osamljeni kamniti steber na Nazorjevem trgu.
Ohranjeni steber je tako pomembno materialno pričevanje o skoraj treh stoletjih delovanja glagoljaške skupnosti pri sv. Gregorju in o slovanski kulturni ter jezikovni dediščini Kopra.
