Nepremičnine pod zgornjo šifro dosegajo v zadnjih letih visoke cene, ki pa niso primerljive s tistimi med vojno in po njej. Takrat je marsikdo plačal lastništvo hiše z življenjem ali vsaj izgnanstvom, da jo je potem nekdo drug dobil brezplačno ali z velikim popustom.
Primer Leopoldinine hiše je bil poseben, ker je bila zaplenjena nepremičnina v zelo slabem stanju in polno zasedena. Kamniški kronist je zadevo takole opisal: “/…/ker so ženo drugega (=Bogomirja Pečarja) po osvoboditvi neznano kje likvidirali, so tudi hišo zaplenili, ker je bila, čeravno moževa last, iz previdnosti vpisana na ženo. Toda čemu jim bo stara hiša, ki terja večna popravila? Ponudili so jo zato hčeri iz prvega zakona Leopoldini /…/, ki je morala hišo za lepe stotisočake kupiti nazaj in v njo sprejeti še dve drugi stranki.” * Konkretno to pomeni, da sta hišo na naslovu Kamnica 23 Leopoldinina hčerka Poldika in njen mož Maks Damjan leta 1954 odkupila na dražbi državne lastnine kot edina licitatorja.
Fotografija hiše z vrtom je nastala kmalu po nakupu, to je poleti 1954, ko je Maks Damjan (stoji drugi z leve z Leopoldininim vnukom Darkom v naročju) že začel z obnovo hiše in urejanjem okolice. Desno od njega stoji Leopoldinina hčerka Poldika Damjan, pred njim Leopoldinin vnuk Maks, levo pa Leopoldinina nečakinja Vikica Podgorelec s hčerkico Lidijo. Gospod na desni je Leopoldinin najstarejši brat Hermann, ki je 8 let po vojni kot prvi izmed njenih najožjih sorodnikov prišel iz Avstrije v Jugoslavijo na obisk rojstnega kraja.
*Vir: Vinko Munda. Kronika Kamnice / – [Maribor] : [samozaložba], ok. 1960.
