Podpis Leopoldine Pečar na kratkem zapisniku zaslišanja, ki je bilo 8. 6. 1945 v mariborskih sodnih zaporih, je zadnja trdna sled njenega obstoja. Vsebina zapisnika ne prinaša ničesar novega o njenem življenju med vojno ali o delovanju kamniške celice Kultubunda. Vsa imena članov in njihove vloge so bile razvidne iz članskih seznamov, ki so bili zaseženi na mariborskem sedežu organizacije že prve dni po vojni. Verjetno ni bil potreben kakšen poseben napor zasliševalca za pridobitev Leopoldinine izjave.
Leopoldinin zasliševalec je tisti dan zaslišal še štiri ženske iz Kamnice, Šentilja in Sladkega vrha, stare od 22 do 62 let. Na vse zapisnike se je čitljivo podpisal z imenom in priimkom in vsi so si po strukturi ter vsebini zelo podobni. Iz primerjave njegovih zapisnikov z zapisniki ostalih zasliševalcev tega junijskega dne v mariborskem zaporu se zdi, da je bil Jože najbolj vesten pri pisanju. Mogoče je bil tudi manj izkušen kot kolegi, ki so se previdno podpisovali nečitljivo ali samo z imeni, kraticami ali vzdevki.
