Grad Velenje, ki leži na strmi skalni kopi nad najmlajšim slovenskim mestom, je ena najlepše ohranjenih slovenskih renesančnih grajskih stavb. Prvič je bil omenjen leta 1270, ko se je v listini Ota Kunšperškega z datumom 14. maj 1270 kot priča pojavil dominus Gundacherus de Welen, torej Gundaker Velenjski. Omemba plemiča z Velenjskega gradu skupaj z omembo velenjskih tržanov leta 1264 nastanek naselja in gradu Velenje umešča v sredino 13. stoletja.
Grad in naselje pod njim sta ime prevzela po srednjeveški vasi, prvotnem Velenju, ki je nastalo na območju današnje Stare vasi. Nastanek »prvega Velenja« povezujemo z razvojem bližnje vasi Škale, kjer je konec 10. ali vsaj v začetku 11. stoletja že stala prafarna cerkev sv. Jurija. Zaradi rasti se je ena naselitvena celota začela počasi deliti v dve. Mlajše naselje je dobilo ime Velenje, kar pomeni krčevina, laz.
Dokument, ki prvič posredno omenja Velenjski grad, je nastal na gradu Kunšperk, na njem pa je kot priča zapisan dominus Gundacherus de Welen, torej Gundaker Velenjski. Koliko je Velenjski grad dejansko star, je nemogoče natančno določiti. Lahko pa, glede na to, da je leta 1264 obstajal trg Velenje, sklepamo, da je takrat že stal tudi Velenjski grad.
Ob 750. obletnici prve posredne pisne omembe Velenjskega gradu je Muzej Velenje pripravil kar tri razstave, ki so na ogled na prostem, tako da so javnosti dosegljive tudi v času, ko mora biti muzej za obiskovalce zaprt.
V vitrinah Podjetniškega centra Standard so na ogled manj znane fotografije iz muzejskega arhiva, na katerih je Velenjski grad postavljen v vlogo nemega opazovalca dogajanja v mestu pod njim. Ker je Velenjski grad viden z domala vseh točk v mestni občini Velenje, je močna veduta, dominanta v prostoru, ki se je skozi stoletja močno spreminjal. Na izbranih fotografijah, nastalih v petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja je videti tudi nekaj stavb, ki so nekdaj pomembno sooblikovale podobo Velenja, a so se morale umakniti hitro rastočemu mlademu mestu.
Ob pešpoti na Velenjski grad, v razstavišču, poimenovanem 233 stopnic v zgodovino, si sprehajalci lahko ogledajo razstavo, ki odstira zanimive drobce iz preteklosti enega najlepših in najbolje ohranjenih slovenskih gradov. Predstavljeni so z besedami, sodobnimi fotografijami in starimi razglednicami ter tako, da današnjo podobo gradu povezujejo z njegovo preteklostjo.
V Galeriji na prostem pri glavni velenjski pošti pa je ob jubileju na ogled razstava, ki gledalcem predstavi nekaj dragocenih detajlov Velenjskega gradu, njegove zgodnje upodobitve, redke fotografije, ki pričajo o nekdanji notranji podobi gradu, ter tudi listino, v kateri je bil Grad Velenje prvič posredno omenjen.
Pripravila: Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje
