Nagrobnik iz preddverja cerkve v Lescah sta sebi in svojim postavila starša Mark Oklacij Avit, član mestnega sveta Emone, in njegova žena Oklacija Avita. Posvetila sta ga duhovom umrlih in njunemu pokojnemu šestnajstletnemu sinu Justu. V času Rimskega cesarstva so si premožnejši še za časa svojega življenja postavljali nagrobnike. Na njih so navedli svoje ime, imena svojcev in poklic, ki so ga opravljali. Po smrti so svojci doklesali število let, ki jih je pokojnik dočakal.


