Z razmnoževanjem in prepisovanjem Vodovnikovih pesmi je Stepišnik budil zanimanje za pisano slovensko besedo. Marsikatero slovensko knjigo je Stepišniku za njegovo knjižnico podaril domači duhovnik Karl Križ, smrt katerega je Stepišnika zelo prizadela. S smrtjo pesnika Jurija Vodovnika in s smrtjo domačega župnika je tako Stepišnik izgubil dva prijatelja, ki sta ga seznanila z Antonom Martinom Slomškom, poznejšim lavantinskim škofom.
Srečanje Stepišnika in Vošnjaka je obrodilo sadove. Vošnjak je poslej redno zahajal k Lovru Stepišniku in mu prinašal slovenske knjige ter časopise. Teh knjig se je nabralo toliko, da je postala že kar mala knjižnica in Stepišnik je na Vošnjakovo pobudo leta 1863 ustanovil v svojem mlinu prvo kmetsko knjižnico pod Pohorjem, ki sta ji dala ime Slovenska bukvarnica (knjižnica) in Bralno društvo pod Pohorjem.
Tako je Vošnjak uresničil idejo, da je treba na kmetih ustanoviti čim več knjižnic ter tako širiti veselje do branja slovenske pisane besede.
