Simoničeva domačija sodi med redke še ohranjene primere panonske domačije, ki so bile nekdaj značilne za ravninske predele na obronkih Slovenskih goric. Predstavlja tip doma, kjer stanovanjskemu delu pod isto strmo dvokapno slamnato streho sledi niz gospodarskih poslopij v obliki črke »L«. Grajena je v značilni cimprani gradnji, pri kateri leseno kladno konstrukcjio z zunanje in notranje strani ščitijo ilovnati ometi, pobeljeni z apnenim opleskom. V glavnem bivalnem prostoru, imenovanem »hiža« je ohranjen tram z letnico 1787, ki priča o začetku gradnje. Način življenja je narekoval razgibano gradbeno zgodovino, ki jo danes lahko z občudovanjem beremo.
Simoničeva domačija predstavlja primer izjemno uspešne celovite obnove, ki je bila financirana s pomočjo sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – projekti LAS, pod naslovom »Življenje pod slamnato streho Simoničeve domačije«.
