Besedilo na spominski plošči:
Lovro STEPIŠNIK
Prvi slovenski potujoči knjižničar, narodni buditelj in bukovnik
Rojen: 28. julija 1834, Arclin pri Vojniku
Umrl: 16. februarja 1912, Slovenska Bistrica
Lovro Stepišnik se je rodil Gašperju in Neži, rojeni Potpečan. Mlinarska družina se je najprej preselila pod Ptujsko Goro in nato na Zgornjo Ložnico pri Slovenski Bistrici, kjer je Lovro po očetovi smrti podedoval »Zidarski mlin«.
Na Lovrovo izobrazbo ter na ljubezen do slovenskega jezika so vplivali: župnik Karl Križ, ki ga je naučil branja in pisanja, upokojeni učitelj Primož Felicijan Bröhlich, izobraženi kmet Miha Rušnik (»Zafošnik«), škof Anton Martin Slomšek, ki mu je posojal učne knjige, ter ljudski pesnik Jurij Vodovnik s Skomarja.
Lovro Stepišnik je leta 1863 skupaj z dr. Josipom Vošnjakom na Zgornji Ložnici ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico Slovenska bukvarnica. Zbiral je slovenske knjige, nekatere je tudi prepisal. Nosil jih je v košu ter posojal okoliškim kmetom, zato velja za prvega potujočega knjižničarja v tem delu Evrope.
Popisoval je vreme, letino, zapisoval je ljudske vremenske pregovore, pripovedke in uganke. Nekaj del je objavil v časopisih, mnogo jih je ostalo neobjavljenih. Leta 1883 je izdal knjigo Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenbistriške okolice na Štajerskem. Bil je soustanovitelj časopisa Slovenski gospodar (izhajal 1867–1941).
V spomin na zametke prve potujoče knjižnice poteka po obronkih Krajevne skupnosti Zgornja Ložnica Stepišnikova pohodna pot.
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je na pobudo Sekcije za potujoče knjižnice njemu v spomin leta 1998 ustanovila Stepišnikov sklad.
V projektu obuditve spomina na življenjsko pot Lovra Stepišnika so sodelovali Občina Vojnik, Krajevna skupnost Vojnik, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turistično društvo Vojnik, Turistično društvo Nova Cerkev in Osnovna šola Vojnik.
