skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Kranjski trgovec in industrialec Franjo Sirc

V šolskem letu 2011/2012  sta Gimnazija Kranj in Mestna knjižnica Kranj sodelovali pri projektu Zgodovinski spomin v okviru programa Comenius. Dijaki so skupaj z mentorico prof. Patricijo Veldin raziskovali industrijsko zgodovino Kranja v 20. stoletju.Zgodovinski esej avtorja Martina Pollaka se ukvarja s podjetniško potjo kranjskega industrialca Franaj Sirca, ki je sodeloval pri ustanavljanju več tekstilnih tovarn v Kranju: Jugočeške (1923), Jugobrune (1928), v tovarni Intex (1926) je bil poslovodja, leta 1929 pa je ustanovil lastno Tekstilno tovarno Stražiš ...

Preberi več

V šolskem letu 2011/2012  sta Gimnazija Kranj in Mestna knjižnica Kranj sodelovali pri projektu Zgodovinski spomin v okviru programa Comenius. Dijaki so skupaj z mentorico prof. Patricijo Veldin raziskovali industrijsko zgodovino Kranja v 20. stoletju.
Zgodovinski esej avtorja Martina Pollaka se ukvarja s podjetniško potjo kranjskega industrialca Franaj Sirca, ki je sodeloval pri ustanavljanju več tekstilnih tovarn v Kranju: Jugočeške (1923), Jugobrune (1928), v tovarni Intex (1926) je bil poslovodja, leta 1929 pa je ustanovil lastno Tekstilno tovarno Stražišče pri Kranju.
Znal je izkoristiti znanje tujih jezikov, predvsem češčine in poljščine, tesne družinske povezave, ki so ga vpeljale med liberalne politike, in voljo kranjskih podjetnikov, da industrializirajo Kranj. S svojo podjetniško naravo se je vključeval v trgovino, bančništvo, gostinstvo in tovarniško proizvodnjo. Odločno se je boril za ustanovitev strokovne tekstilne šole v Kranju, ki bi izobraževala tkalce in pletilce, s tem pa bi kranjska podjetja dobila domače mojstre tekstilne stroke. Sirc ni sodeloval le pri ustanavljanju tekstilnih tovarn, ampak je tudi pomagal in se pri občinskem svetu zavzel za ustanovitev tovarne Vulkan. To je bila tovarna gumijevih izdelkov, ki je danes poznana kot tovarno Sava. Njegova odločna podpora pri ustanavljanju tovarn v Kranju je v mestu pustila dolgoročne posledice.
Z ustalitvijo tovarniške proizvodnje v Kranju se je postopoma povečevalo število prebivalstva, predvsem na račun priseljevanja. Priseljevali so se okoliški prebivalci, begunci iz Slovenskega primorja, ekonomski migranti s Štajerske in Dolenjske, od 60. let 20. stoletja pa priseljenci iz bivših jugoslovanskih republik. Za vso delovno silo je bilo potrebno najti bivalne prostore, kar je za Kranj pomenilo pospešeno urbanizacijo, za okoliške vasi pa deagrarizacijo. Po drugi svetovni vojni so zrasla spalna naselja, gradile so se nove hidroelektrarne, vodovod in kanalizacija pa sta se posodobila in nadgradila. Pospešeno se je razvil potniški in osebni promet, gradila se je cestna infrastruktura, spodbujal se je razvoj športa, kulture, šolstva in zdravstva.
Franju Sircu so po 2. vojni sodili na t. i. Nagodetovem procesu (1947). Sina Ljuba Sirca so obsodili na smrt, kasneje so kazen spremenili na 20 let zapora, Franja pa na deset let odvzema prostosti s prisilnim delom, zaplembo vsega premoženja ter odvzemom političnih pravic.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 ugotovilo, da so bili obsojenci v Nagodetovem procesu žrtve političnega preganjanja, obtožba je bila izmišljena, zato jo je razveljavilo.

Informacije

Status avtorskih pravic

licenca CC BY-NC

Avtorske pravice

Martin Pollak

Založniki

Gimnazija Kranj

Avtorji

Pollak, Martin

Čas

20. stoletje

Ključne besede

INDUSTRIJA, Kranj, PODJETNIŠTVO, TEKSTILNA INDUSTRIJA

Jeziki

Slovenski

Lokacija

Kranj

Digitalne zbirke, ki vsebujejo ta multimedijski element

Kranj po prvi svetovni vojni

Datum digitalizacije

13.09.2013 14:25

Datum objave

13.09.2013 14:25

Zadnja sprememba

23.09.2013 21:00

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam