“Dve novi šoli.
V Volčjemgradu in v Tomaževici pri Komnu je c. kr. deželni šolski svet ustanovil enorazrednici. Izšolal je namreč iz komenske petrazrednice vasi Volčjigrad, Tomaževica in Malidol ter ustanovil na Volčjigradu enorazrednico za to občino, v Tomaževici pa za Tomaževico – Malidol. S tem je bilo oddanih preko 160 otrok iz komenske šole tema enorazrednicama.
Za Volčjigrad je imenovan učitelj g. V. Terčon, učitel v Orleku pri Sežani in za Tomaževico g. J. Macarol, učitelj v Nabrežini.
Na Volčjemgradu so najeli v neki hiši sobo, ki so jo preustrojili v šolsko sobo, ki pa ne bo zadostovala zakonitim določbam. V Tomaževici so pa sezidali lepo hišico, ki popolnoma odgovarja zakonitim zahtevam in
ustreza šolskim potrebam. Tam se nahaja lepa, primerna in zračna šolska soba, primerno stranišče in neki postranski prostori za drva in pritekline. Žal, da niso zidali tudi stanovanja za učitelja, kar bi bilo zelo umestno.
Dne 8. t. m. so blagoslovili novo šolo v Tomaževici. C. kr. okrajni Šolski svet je delegiral za vodstvo te slavnosti g. A. Lebana, nadučitelja in predsednika krajnega šolskega sveta v Komnu. Ob 4. popoludne
je izvršil blagoslovljenje komenski dekan g. Valentinčič. Slovesnosti se je vdeležilo komensko učiteljstvo in corpore, udje krajnega šolskega sveta, župan komenski, podžupana iz Tomaževice in Malegadola. —Šola je bila odičena z zelenjem in zastavami ter slavoloki.
Po blagoslovljenju je imel predsednik krajnega šolskega sveta g. Leban umesten govor.
Potem je govoril še g. dekan Valentinčič s cerkvenega stališča. Po slovesnosti je bil obed pri podžupanu g. Petelinu, kjer se je sešlo okoli 20 oseb. — G. Leban je
napil slogi in delavnosti.
V 11. dan septembra se je pa vršila enaka slavnost na Volčjemgradu. Tudi tam je imel g. A. Leban kakor predsednik krajnega šolskega sveta primeren govor, kateremu je sledil govor g. Valentinčiča, komenskega dekana. K sklepu se je oglasil g. V. Metlikovec, ki se je zahvalil vsem honorcijam za prisotnost in šolskim oblastnijma za pridobljeno šolo.
Sledil je potem obed pri podžupanu g. Štolfa, kjer so se vršile razne napitnice. — Navzočih je bilo 24 oseb.
Toliko v Tomaževici-Malidol, kolikor tudi na Volčjemgradu se je pojavljalo veselje na pridobitvi šole in ob tej radosti je narod rajal in v veselju izkipela je marsikaka iskra beseda. Topiči so pokali pozno
v noč in Krasu javili veselo novost — nove šole. Javljala se je hvaležnost onim, ki so pripomogli k temu, da se je šola ustanovila. Želimo obema šolama mnogo sreče,
velikega uspeha in naprednosti. Naj bi iz teh dveh šol vzniknili možje, ki bi delovali v dobrobit naroda, čegar sinovi so pravi patrijotje. Narod brez šole, je narod brez
bodočnosti. Zapomnimo si to dobro! Mi smo imeli do sedaj šolo v Komnu. — Iz te šole je že izšlo mnogo mož, ki so narodu na čast. Sedaj imamo šolo doma in upamo, da se število takih mož podvoji. — Iskreno
pozdravljamo oba gospoda učitelja. — Rek sicer pravi: „Quem dii odere, paedagogum fecereu, a tega naj se ne strašita! Sursum corda in Bog in sreča junaška!”
(Edinost (19.09.1910), letnik 35, številka 260, str. 2-3.)
