Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
27. septembra 1919 se je v Cirkulanah rodil Vladimir Bračič, partizansko ime Mirko, geograf in pedagog ter politik. Umrl je 28. maja 1996 v Mariboru.
Rodil se je v haloških Cirkulanah, kjer je obiskoval ljudsko šolo, leta 1931 pa se je vpisal na ptujsko nižjo gimnazijo. Po opravljeni maturi je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru in v Ljubljani in ga zaključil leta 1940. Kasneje je ob delu študiral geografijo na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1952 diplomiral, leta 1965 pa še doktoriral.
Prvo službeno mesto je kot učitelj dobil v kraju Polom v Suhi krajini, kjer je doživel italijansko okupacijo. Junija 1942 se je povezal z Osvobodilno fronto in odšel v partizane, nato pa bil zajet in poslan v internacijo v Padovo in na otok Rab. Po vrnitvi leta 1943 se je vključil v partizanske enote na Primorskem in postal mdr. komisar Kosovelove brigade.
Po vojni se je aktivno vključil v obnovo domovine in opravljal številne naloge s področja šolstva in prosvete. Dve leti (1952-1954) je na ptujski gimnaziji poučeval zgodovino in geografijo, eno leto pa je bil tam tudi ravnatelj (1957). Od leta 1959 je bil zaposlen na Višji komercialni šoli v Mariboru, od leta 1962 pa je bil profesor na Pedagoški akademiji Univerze v Mariboru, kjer je ostal do upokojitve leta 1979. Več mandatov je bil poslanec skupščine Ljudske republike Slovenije (LRS), med leti 1967 in 1972 pa je bil tudi član izvršnega sveta LRS, zadolžen za šolstvo in kulturo.
Že od leta 1960 je bil vpet v ustanavljanje višjih in visokih šol v Mariboru. Kot pobudnik za ustanovitev Univerze v Mariboru je imel velike zasluge za njen nastanek leta 1975 in je bil imenovan za njenega prvega rektorja (1975-1979). Dvakrat mu je bila zaupana tudi funkcija dekana Pedagoške akademije.
Kot geograf se je v svojem raziskovalnem delu posvetil družbeni geografiji, še posebej problematiki manj razvitih območij severovzhodne Slovenije. Precej pozornosti je namenil problematiki Haloz in rodnim Cirkulanam in jih predstavil v več objavah. Njegova doktorska disertacija z naslovom Vinorodne Haloze je leta 1967 izšla tudi v knjižni obliki in spada med temeljna geografska dela o Halozah.
Zraven pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega, organizacijskega in drugega dela na univerzi in izven nje je leta 1965 obudil k življenju Časopis za zgodovino in narodopisje (ČZN). V reviji je objavljal, bil njen glavni in odgovorni urednik (1985–1992), vse do svoje smrti pa je predsedoval ali bil član izdajateljskega sveta.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja, med njimi Žagarjevo nagrado (1979), zlato plaketo Univerze v Ljubljani, zlati grb občine Maribor, visoko delovno odlikovanje LR Madžarske (1979) in red republike s srebrnim vencem. Leta 1980 je postal zaslužni profesor mariborske univerze. V Cirkulanah so ga imenovali za častnega krajana krajevne skupnosti (1986) in mu postavili spominsko ploščo (1999) ter doprsni kip (2009). Leta 2009 so zasnovali in odprli tudi Bračičevo planinsko pot, ki vodi po tem delu Haloz.
Vir: http://www.spodnjepodravci.si/osebe/bra%C4%8Di%C4%8D-vladimir/368/
Prispevala: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Priporočamo tudi:
https://en.calameo.com/read/002002694579b9fce1ef5?fbclid=IwAR0xcnoe0susqgF3IL4Yfi_LD1iOEL3w8miLUe3sqjichOc7L9EZhQz2D9g
