15. oktobra 1851 se je v Zgornji Voličini rodil Emilijan Lilek, šolnik, zgodovinar in etnolog

Po gimnaziji v Mariboru se je vpisal na graško univerzo in leta 1877 opravil profesorski izpit iz zemljepisa in zgodovine kot glavnih predmetov z nemškim učnim jezikom. Do leta 1883 je poučeval na srednjih šolah v Dunajskem Novem mestu, Ljubljani, v Gradcu in ko je leta 1883 svoje kvalifikacije izpopolnil še s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom, je odšel v Sarajevo, kjer je kot profesor na gimnaziji poučeval vse do leta 1902. Kasneje je bil premeščen na višjo državno gimnazijo s hrvaškim jezikom v Zadar in ker je s članki in predavanji javno nastopal proti zrinsko–frankopanskemu kultu, se je moral odpovedati upravništvu gimnazije in se po letu dni ponovno seliti – tokrat v Celje (1909). Imenovan je bil za predstojnika slovensko–nemških samostojnih razredov na nižji gimnaziji, po padcu monarhije pa mu je vlada SHS v Ljubljani za leto dni poverila vodenje novoustanovljene višje gimnazije v Celju, kasneje pa je do upokojitve leta 1924 delal kot gimnazijski profesor.