Letos mineva 40 let od smrti Zlate Kert – knjižničarke, ki je v mariborskem in slovenskem knjižničarstvu pustila velik pečat. Sodelovala je pri razvoju splošnega in univerznega knjižničarstva v Mariboru. Za svoje strokovno delo je prejela najvišjo stanovsko nagrado – Čopovo diplomo – in visoko odlikovanje predsedstva SFRJ – red dela s srebrnim vencem.
Rodila se je 22. maja 1939 v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno šolo in klasično gimnazijo (1949 do 1957). Šolanje je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študirala francoski in italijanski jezik s književnostjo. Bila je prejemnica štipendije ljubljanskega univerzitetnega sveta, s katero je pol leta študirala na univerzi v Nancyju v Franciji. Po zaključeni diplomi iz francoskega jezika s književnostjo je od leta 1961 do leta 1964 na ravenski gimnaziji poučevala francoščino. Leta 1964 se je vrnila v Maribor, kjer je tri leta delala v Tovarni avtomobilov Maribor kot prevajalka.
Tedanja Študijska knjižnica je leta 1967 kot najbolj razvita knjižnica s primerno usposobljenim kadrom poleg svojih nalog visokošolske knjižnice začasno prevzela še naloge matične knjižnice za občino Maribor. V novoustanovljeni matični službi se je na delovno mesto referentke za matično službo 1. septembra 1967 zaposlila Zlata Kert, ki se je reorganizacije mariborske knjižnične mreže lotila sistematično in zagnano. Na podlagi ankete, ki jo je poslala 38 že prej evidentiranim nesamostojnim ljudskim, društvenim, šolskim in strokovnim knjižnicam je pripravila izhodišča za ureditev stanja. Njeno delo je bilo usmerjeno v profesionalizacijo knjižnične mreže, v tesnejše sodelovanje knjižnic z organizacijami in krajevnimi skupnostmi ter strokovno izobraževanje knjižničnih delavcev. Poskrbela je za novo evidenco ljudskih, strokovnih in šolskih knjižnic v občini ter jih spodbujala k delu, razvijala je prenovo društvenih knjižnic, organizirala je potujočo knjižnico, skrbela za urejanje knjižničnih prostorov po občini in pomagala usklajevati delo največjih ljudskih knjižnic: Mestne in Delavske knjižnice. Nova spoznanja o organizaciji mestne knjižnične mreže je pridobivala na študijskih potovanjih in jih uspešno vključevala v svoje delo. V tesnem sodelovanju s komisijo za matično službo je teoretično in praktično razvijala knjižnični sistem v mariborski občini, še posebej mrežo ljudskih (kasneje splošnoizobraževalnih) knjižnic. S svojim delom je bistveno pripomogla k načrtu »Reorganizacija mreže ljudskih knjižnic v Mariboru«, ki je bil osnova za združitev Mestne in Delavske knjižnice v Mariborsko knjižnico, ki je 1. januarja 1971 postala matična knjižnica občine Maribor. O tem strokovnem delu je v reviji Knjižnica objavila članek »Oblikovanje knjižnične matične službe v občini Maribor«.
Po predaji matične službe je Zlata Kert konec leta 1970 prevzela vodenje oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva v Visokošolski in študijski knjižnici Maribor. Za to delo je imela dovolj izkušenj in znanja. Poleg strokovnega znanja jo je odlikovalo znanje več jezikov (ne le romanskih). Nenehno se je izpopolnjevala, spremljala tujo strokovno literaturo in si pridobivala dodatno znanje na študijskih obiskih tujih uglednih knjižnic, ki ga je udejanjala v praksi. S pretanjenim občutkom je gradila fond znanstvene in študijske literature, potrebne za razvoj mlade univerze, in sodelovala pri razvoju njenega knjižnično-dokumentacijsko-informacijskega sistema ter vključevanju slovenskih knjižnic v mednarodne sisteme. Posebno skrb je namenila notranji organizaciji in racionalizaciji delovnih postopkov, ki jih je uvedla v delo oddelka, ki ga je vodila. Mnoge od njenih predlogov so pozneje vključili v delovanje Univerzitetne knjižnice Maribor. Usklajevala je pridobivanje nove literature z univerznimi knjižnicami in si pri tem pridobivala strokovna mnenja profesorjev in raziskovalcev. Leta 1977 je predsedovala komisiji za knjižnično-dokumentacijski-informacijski sistem Univerze v Mariboru in uresničevala zamisli o povezovanju univerznih knjižnic v celovit sistem.
O knjižničarstvu je predavala po radiu, na strokovnih srečanjih in na tečajih za ljudske knjižničarje. Napisala in objavila je številne strokovne članke, med drugim je s kolegico Bredo Filo sodelovala pri izdelavi raziskovalne naloge Problemi informacij družbenih ved v knjižnicah in NATIS v Sloveniji (1978). Zanjo je prispevala predvsem uvodni del, ki je bil objavljen po njeni smrti z naslovom UNESCOV program NATIS. (Knjižnica 1981, 1-4, str. 37-48.)
Bila je dejavna v knjižničarskih organizacijah, med drugim je dvakrat prevzela vodenja Društva bibliotekarjev Maribor (1971-1973, 1977-1980). V Raziskovalni skupnosti Slovenije je bila članica komisije za informacijski sistem, več let je predsedovala odboru za knjigo Kulturne skupnosti Maribor in bila članica njenega izvršnega odbora. Bila je tudi članica odbora za knjigo Kulturne skupnosti Slovenije. V Univerzitetni knjižnici je bila namestnica ravnatelja, članica sveta Univerze v Mariboru, predsednica izvršilnega odbora UKM in vodja občinske skupine delegatov za zbor združenega dela republiške skupščine s področja prosvete in kulture.
Njeno skoraj 15 letno delo v Univerzitetni knjižnici Maribor je 4. oktobra 1981 prekinila smrt, ki je za mariborsko in slovensko knjižničarstvo pomenila veliko izgubo.
Viri in literatura:
Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 97.
Bruno Hartman: Zlata Kert, Večer 36 (1981) 234, 9. 10., str. 4.
Alenka Mihalič Klemenčič: Zlata Kert – organizatorka mariborskega knjižničarstva. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Maribor 2003, str. 255-258.
Bruno Hartman: Umrla je Zlata Kert. V: Knjižnica 26 (1982) št. 1-2, str. 125-129.
Zlata Kert: O možnostih racionalizacije v knjižnicah. V: Knjižnica 20 (1976) št. 1-4, str. 36-49.
40 let OF, Večer 36 (1981) 96, str. 4.
Dušan Spindler: Delavci Univerzitetne knjižnice Maribor od leta 1903 do leta 1978. V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 231.
Gl. tudi geslo v leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin:
