Cerkev sv. Katarine ob Beli je bila prvotna župnijska cerkev in sedež prvega vikariata, ki se v srednjeveških virih prvič omenja leta 1475.
Glede na arhitekturne značilnosti strokovnjaki prvotno cerkev datirajo v 13. stoletje, v prehodno obdobje romanike v gotiko. Leta 1532 so jo požgali Turki, vendar je niso popolnoma uničili, saj je bila 13 let kasneje že popravljena. Leta 1684 naj bi sedež župnije prenesli v dograjeno cerkev sv. Barbare, vendar se obe cerkvi še v 18. stoletju v vizitacijskih zapisnikih omenjata kot župnijski cerkvi. V 17. stoletju so cerkev sv. Katarine obokali ter ji prizidali zvonik, v celoti pa so jo obnovili leta 1750, v času župnikovanja Martina Sumplicherja. Pri cerkvi sta bila tudi župnišče in staro pokopališče, ki so ga opustili leta 1817.
Leta 1880 je močan potres cerkev hudo poškodoval. Čeprav so pod vodstvom domačega župnika Janeza Vogrina najprej načrtovali njeno obnovo, so bile poškodbe tako hude, da so jo morali leta 1926 podreti. Na njenem mestu so pozidali društveno dvorano in kapelo sv. Katarine, od cerkve je bil ohranjen le zahodni del, to je pevska empora z zvonikom.
Med 2. svetovno vojno so Nemci kapelo in dvorano uporabljali za skladišče. Po koncu vojne so pričeli dvorano uporabljati za igre, kapelo pa za oder in garderobe. Leta 1955 je telovadno društvo Partizan dvorano in kapelo spremenilo v telovadnico. V tem času tem so uničili in prebelili vse svete podobe ter poznogotsko zakramentalno hišico, oltar pa razbili in ga odstranili.
