Na območju Šentvida in tudi drugje na podeželju so v 18. stoletju otroke poučevali dušni pastirji, pomagali pa so jim cerkovniki. Valentin Vodnik je v svojem življenjepisu omenil, da ga je 1767. leta pisanja in branja učil šolmašter Janez Kolenc.
Prva nedeljska šola v slovenskem jeziku je v Šentvidu delovala med letoma 1817 in 1819. Prvi učitelj je bil kaplan Janez Globočnik. Prvo leto je poučeval branje in verouk, v naslednjih dveh letih pa še pisanje in računanje.
Ko je duhovniško službo v Šentvid prišel opravljat Blaž Potočnik, je leta 1836 iz nedeljske šole nadgrajena zasebna šola, učilnica je bila v kaplaniji. Otroke je začel poučevati tedanji cerkovnik in organist Franc Volčič, kaplan pa je prevzel verouk. Šola je bila brezplačna, vendar so od premožnejših staršev pobirali mesečni prispevek 17 krajcarjev. Za revne otroke in šolske knjige sta darovala šentviški župnik in kaplan. Od leta 1855 je šolski pouk že potekal večji del tedna.
V Šentvidu so si dolgo let prizadevali za ustanovitev državne šole, potrebovali so novo šolsko poslopje. Deželna in zvezna vlada nista prevzeli finančnih obveznosti, stolni kapitelj pa ne patronata. Šentviška župnija je 5. novembra 1864 sprejela protokol o ustanovitvi javne šole v Šentvidu. Zemljiški posestniki iz krajevne občine Šentvid so se zbrali in obvezali, da bodo gradnjo šole prevzeli sami in jo po sprejemljivem načrtu dokončali do konca septembra 1867. Krajevna občina Šentvid je 31. oktobra 1866 za pobiranje stroškov šole pooblastila župnika Blaža Potočnika, ki je bil tudi član gradbenega odbora in blagajnik. Sam je prispeval večino potrebnega denarja za gradnjo. Ljudska šola je bila takrat v veliki meri župnijska ustanova, zato so jo v dokumentih imenovali tudi župnijska šola.
Za zidanje večje šolske stavbe je dal Blaž Potočnik takoj podreti majhno mežnarijo in še dokupil potrebno zemljišče. Župnik in Andrej Bitenc iz Podgore 4 sta bila velika dobrotnika šentviške šole. Bitenc je v šentviški šolski zaklad zapustil 76.827 goldinarjev, za šolski sklad župnije pa še 1.000 goldinarjev, obresti pa so porabili za učitelja, ki je otroke poučeval tudi moralo, poljedelstvo, gozdarstvo in travništvo. Načrt za novo stavbo je izdelal Matevž Tomc, zidarski mojster pa je prišel iz Vikrč. Pomagali so še domači obrtniki. Vhodna vrata je izdelal Miha Zalokar iz Podgore, ki je opravil tudi ostala mizarska dela. Pouk v novi šoli se je začel 11. maja 1868. V šolo se je najprej vpisalo 187 otrok. Šola je bila enorazredna, imela je eno učilnico in učiteljsko stanovanje. Pouk je bil poldneven in v slovenskem jeziku. Prvi učitelj je bil organist Matija Bernik. Starejše otroke je poučeval dopoldne, mlajše pa popoldne po eno uro.
Leta 1876 je šola postala dvorazrednica, saj je število vpisanih otrok hitro raslo, rešeno je bilo tudi vprašanje učiteljeve plače, za katero sta poskrbeli krajevni občini Šentvid in Zgornja Šiška. Leta 1884 se je razširila v tri- in štirirazrednico. Občina je kupila stari Balantov skedenj in ga prezidala v šolo. Zemljišče do ceste so uredili za šolski vrt. To novo poslopje se je združilo s sirotiščem. V novem poslopju sta bila prvi in drugi razred, v stari šoli (mežnariji) pa tretji in četrti razred.
Število otrok je naraščalo in tako so leta 1905 odprli še 5. razred, za katerega so najeli prostor v Belčevi hiši poleg šole. V šolskem letu 1910/11 se je v šolo vpisalo že 475 otrok, zato obstoječi prostori niso več zadostovali. Krajevni šolski svet se je odločil za gradnjo nove primerno velike šole. Šola je bila že sredi oktobra 1911 slovesno blagoslovljena in odprta ter je postala šestrazrednica. Sedanje ime šole, ki je sedaj devetletka, je Osnovna šola Franca Rozmana – Staneta.
Cerkvena stavba je s preselitvijo v novo ljudsko šolo Šentvid izgubila svoj namen, vendar je služila cerkvenim in krajevnim potrebam. Pozneje so v prostorih mežnarije stanovali še organist, mežnar, deloval je krojaški lokal, nato banka, zgoraj pa je bil župnijski urad. Stavba je po 150 letih neuporabna.
Leta 1882 so v Šentvidu ustanovili obrtniško šolo. Leta 1892 se je v stari šoli odprla obrtno nadaljevalna šola za domače obrtne vajence, zlasti mizarske. Kasneje se je razdelila v trirazredno splošno obrtno in trirazredno mizarsko strokovno šolo.
1905 je bila ustanovljena gimnazija v škofovih zavodih – Zavod sv. Stanislava, od leta 1993 Škofijska klasična gimnazija Ljubljana. 1945 je bila ustanovljena Gimnazija Šentvid, 1958 pa Osnovna šola Šentvid. Pred nekaj leti (2007) so odprli katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja. Na tem koncu delujejo tudi Center kulinarike in turizma Kult316 ter dva vrtca.
Vir:
Knjižnica Šentvid: besedila na razstavi ob 150-letnici čitalništva in šolstva v Šentvidu, maj – september 2016.
