V januarju 1930 je bila novoustanovljena prva banovinska kmetijsko- gospodinjska šola za dekleta manj premožnih kmetov pripravljena za sprejem učenk.
Do novembra 1929 je bil končan prenos vsega nepremičninskega imetja posestva z oblastne samouprave na banovino. Po izvlečku iz zemljiške knjige o posesti je ob začetku leta 1930 posest Mala Loka obsegala: 61,67 ha gozdov, 13,67 ha travnikov, 24,64 ha njiv, 2,45 ha pašnikov, 13,67 ha travnikov, 0,3056 ha stavbišč. Poslopja: grad, grajska kapela, drvarnica, senik, katerega spodnji prostori so služili za shrambo vozov in poljedelskih strojev, gospodarsko poslopje s hlevom za govedo, hlevom za konje, svinjakom in vrhhlevnimi prostori za pod, steljnik, kaščo, krmilnico, sobo za služinčad in upravnika, kurilnico, kokošnjak, kozolec, koruznjak in čebelnjak. Koncem leta 1929 so bili prostori v gradu prezidani in spremenjeni v šolske in internatske prostore, 4 stanovanjske sobe (2 za učiteljice redovnice, 1 za duhovnika, 1 za delavca na posestvu) ter sobo za goste. V gradu je imela svojo sobo v 1.nadstropju Marija Terbuhović pl. Wiederkern, žena majorja Marka Terbuhovića. Zaradi velike navezanosti na posestvo ni hotela k svojcem v Švico, ampak je do smrti ostala na gradu. Po pogodbi z upravo je imela dogovorjeno bivanje in oskrbo. V zadnjih dneh življenja jo je obiskal škof Rožman , ki ji je verjetno izposloval posebno pravico do ležanja na parah v kapeli ob smrti, kar je bila izključna pravica zadnjega potomca v plemiški rodbini.
Šola je po zakonu o narodnih šolah, kot vse kmetijske in kmetijsko gospodinjske šole, spadala pod neposreden nadzor banovinskega kmetijskega oddelka. Poleg šolskih sester so bili na zavodu redno nameščeni še državni uradnik kot pomožni upravnik za pomoč upraviteljici pri nadzorovanju del in vodenju nekaterih poslovnih knjig ter gospodarski posli, t.j. stalno zaposleni delavci na posestvu. Po Pravilniku oblastne kmetijsko-gospodinjske šole je namen šole izobraziti kmečka dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje.
Šola na Mali Loki pod vodstvom šolskih sester je ves čas ob svoji primarni dejavnosti pouka in gospodarjenja s posestvom skrbela za dober odnos z okoljem. Sestrsko vodilo javnega delovanja v smislu skrbi in pomoči drugim se je kazalo, morda še najbolj, v njihovi vsakodnevni pomoči revnim, lačnim in brezdomcem. Med vojno so sestre sprejemale begunske družine, jih nastanile in hranile. V prvih letih je šola organizirala gospodinjske tečaje za dekleta iz bližnjih vasi, kasneje pa zaradi velikega števila učenk tega več ni zmogla, čeprav si je voditeljica zelo prizadevala za to in banovinsko upravo naprošala, da prispeva sredstva za ureditev pogojev za tečaje.
Največji dogodek je bil avgusta 1936 obisk kraljice Marije Karađorđević. Kraljica se je pripeljala z velikim spremstvom in si ogledala šolo in posestvo. Kraljico je spremljal ban Natlačen. Gojenke so za poobedek k svečanemu kosilu ponudile krofe, ki so kraljici zelo ugajali.
Vir: Žibert, Cecilija: Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki pod vodstvom šolskih sester 1930-1945. Knjižnica Pavla Golie Trebnje, 2011
Šola je po zakonu o narodnih šolah, kot vse kmetijske in kmetijsko gospodinjske šole, spadala pod neposreden nadzor banovinskega kmetijskega oddelka. Poleg šolskih sester so bili na zavodu redno nameščeni še državni uradnik kot pomožni upravnik za pomoč upraviteljici pri nadzorovanju del in vodenju nekaterih poslovnih knjig ter gospodarski posli, t.j. stalno zaposleni delavci na posestvu. Po Pravilniku oblastne kmetijsko-gospodinjske šole je namen šole izobraziti kmečka dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje.
Šola na Mali Loki pod vodstvom šolskih sester je ves čas ob svoji primarni dejavnosti pouka in gospodarjenja s posestvom skrbela za dober odnos z okoljem. Sestrsko vodilo javnega delovanja v smislu skrbi in pomoči drugim se je kazalo, morda še najbolj, v njihovi vsakodnevni pomoči revnim, lačnim in brezdomcem. Med vojno so sestre sprejemale begunske družine, jih nastanile in hranile. V prvih letih je šola organizirala gospodinjske tečaje za dekleta iz bližnjih vasi, kasneje pa zaradi velikega števila učenk tega več ni zmogla, čeprav si je voditeljica zelo prizadevala za to in banovinsko upravo naprošala, da prispeva sredstva za ureditev pogojev za tečaje.
Največji dogodek je bil avgusta 1936 obisk kraljice Marije Karađorđević. Kraljica se je pripeljala z velikim spremstvom in si ogledala šolo in posestvo. Kraljico je spremljal ban Natlačen. Gojenke so za poobedek k svečanemu kosilu ponudile krofe, ki so kraljici zelo ugajali.
Vir: Žibert, Cecilija: Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki pod vodstvom šolskih sester 1930-1945. Knjižnica Pavla Golie Trebnje, 2011
