Telesno-vzgojno društvo Partizan Gaberje sodi med najstarejša še vedno delujoča društva v Celju. Čeprav se zadnjih petindvajset let imenuje Športno društvo Gaberje, je med Celjani še vedno najbolj znano kot TVD Partizan.
Kontinuiteta njegovega delovanja gre vse do leta 1890, ko je bilo v Celju ustanovljeno Sokolsko društvo. Celjski Sokol je pomenil prvi korak k organiziranosti, tehniki in metodiki gibanja v Celju, kar je bistvena razlika med športom in rekreacijo. Zaradi svoje odprtosti in želje po novih znanjih so v Sokolu gojili različne športe, čeprav je kot samostojna disciplina in osnova za katerikoli drugi šport veljala telovadna vadba, kasneje imenovana gimnastika. Velik preboj v razvoju disciplin je Sokol dosegel z izgradnjo lastnega doma in telovadnice v njem. V letih od 1907 do 1909 je bil tako v Gaberju pri Celju zgrajen Sokolski dom, ki je vse do danes ostal vadbišče pa tudi zatočišče prenekaterega celjskega športnika.
Eden od prelomnih trenutkov razvoja športa v Gaberju je bila ustanovitev drugega Sokolskega društva v Celju. Poleg Sokolskega društva Celje Matica, se je osnovala še sokolska enota v Gaberju – Sokolsko društvo Celje I. in sicer 26. 6. 1937. Prvi starosta je takrat postal Franjo Vrečko. Novonastalo društvo je hitro napredovalo tako športno kot tudi člansko in že v naslednjem letu je pripravilo prvi javni nastop v svojem domu v Gaberjih. Vse do druge svetovne vojne se je društvo bogato športno razvijalo, ob tem pa postalo v svojem domu organizator mnogih športnih tekmovanj, sokolskih zletov in družabnih prireditev, kot so bile maškarade in miklavževanja. Eden prvi športnih junakov tega obdobja je bil odličen in vsestranski športnik Tone Kos, ki je bil ubit med drugo svetovno vojno. Mnogi aktivni člani so namreč med drugo svetovno vojno bili kot zavedni Slovenci tudi del narodnoosvobodilnega boja.
Po drugi svetovni se je moral Sokol Celje I na novo organizirati.
Skupaj z novo politično ideologijo je bilo ime Sokol opuščeno po celotni Jugoslaviji, zato so društvo naprej pripojili k Fizkulturnemu društvu Olimp, kasneje pa še k Sindikalnemu fizkulturnemu društvu Kladivar. V slednjem je gabersko društvo najprej delovalo pod imenom TD Celja II, kasneje pa se je, na zahtevo članov, za kratek čas preimenovalo v TD Tone Kos. Vendar so različni pogledi na šport in drugačna tradicija društva ter preimenovanje vseh bivših sokolskih društev v Jugoslaviji v Partizan leta 1952 pripeljali do končnega poimenovanja in ustanovitve TVD Partizan Celje-Gaberje. Za prvega predsednika društva je bil na ustanovni seji izvoljen Vladimir Trebičnik. Kljub opustitvi imena Sokol pa Partizan Gaberje ni opustil sokolskih vrednot. Prav zaradi njih je v naslednjih letih postal eden od nosilcev razvoja športa v Celju in hkrati pomemben in angažiran člen družabnega življenja v mestu.
Pod novim imenom so v Gaberjih nadaljevali s prepletanjem tekmovalnega športa in splošno vadbo za vse strukture prebivalstva. Ravno zahvaljujoč množičnosti je društvo uspelo prebroditi številne družbene spremembe, tako v organizacijskem kot tudi v finančnem smislu. Kolektivna športna zavest članstva, pripadnost društvu, delovna vztrajnost, tovarištvo, izjemna nesebičnost in prizadevnost strokovnega in upravnega kadra ter hkrati tudi društvena odprtost v širši družbeni prostor so rojevali izjemne uspehe na področju športne rekreacije oziroma športa za vse. Preko 500 pokalov, priznanj, kolajn, tako za tekmovalne dosežke kot za aktivno afirmacijo različnih oblik telesnega gibanja – telovadbo, je otipljiv dokaz o uspešnosti društva. Zato najvišja priznanja lokalne skupnosti (Šlandrova nagrada), republiških (Bloudkova nagrada, zlate plakete Partizana Slovenijen kasneje Športne unije Slovenije) in zveznih organov ter organizacij (2 zastavi Maršala Tita) še vedno ponosno krasijo društvene vitrine.
Z vedno večjo profesionalizacijo in specializacijo vrhunskega športa, so v Gaberjih v 80ih začeli z opuščanjem treningov vrhunske gimnastike. Društov se je zato bolj usmerilo v množično rekreacijo. To še posebej velja od osamosvojitve Slovenije naprej, saj od takrat v Gaberju gojijo izključno rekreativni šport. Leta 1997 se je društvo uradno preimenovalo iz TVD Partizan Gaberje v ŠD Gaberje in do danes deluje pod vodstvom dolgoletnega predsednika Metoda Trebičnika. Še do pred kratkim so ohranjali nekaj preteklih tradicionalnih projektov, kot je bil Frenkov in Božičev memorial, ob tem pa so dodali nove športno-rekreativne projekte, kot sta Gaberiada in Cicibaniada.
Skupaj s spremembo sodobnega načina življenja, kjer se opušča staro in umešča novo, tudi gabersko društvo počasi izgublja svoj nekdanji sijaj. Večino tega gre pripisati vedno večji pestrosti različnih ponudnikov športno-rekreativnih vadb v Celju in vedno večji specializaciji športa, kar je daleč od tega, kar je nekoč gradil Sokol in kasneje Partizan. Oba sta bazirala na športni raznolikosti in raznovrstnosti. Kar je novo, pa ni nujno vedno boljše, saj vsakoletne raziskave motoričnih spretnosti otrok kažejo na velik upad le-teh, obenem pa prehitra in prevelika športna specializacija botruje večjemu številu poškodb in hitrejšemu pomanjkanju motivacije pri otrocih in mladostnikih. Ob vrednotah nekdanjega Sokola in Partizana, ki sta gojila športno razgledanost in dajala družabnemu enak pomen kot športnemu, se zdi sodobno športno udejstvovanje svetlobna leta daleč.
Sokolsko društvo, TVD Partizan Gaberje in ŠD Gaberje so pustili neizbrisni pečat v celjski zgodovini. Vpliv društva na razvoj športa in družabnosti se danes sluti na vsakem koraku, pa čeprav je ta pogosto neviden. Športna dvorana na Mariborski cesti 42 je bila center športa in družabnosti, kjer se niso kalili samo vrhunski športniki, pač pa tudi športni trenerji, sodniki, funkcionarji, podjetniki, zdravniki, odvetniki, popotniki, predvsem pa ljudje, ki so gojili zdrav duh v zdravem telesu. Naj ta zaključni stavek ostane v mislih tistih, ki bodo morda v bližnji prihodnosti prenovili to markantno stavbo, da bo lahko nadaljevala uspešno zgodbo o športu, ljudeh in Celju.
