Spomenik je na ajdovskem pokopališču ob Gregorčičevi ulici od leta 1982. Avtor načrta ureditve je arhitekt Anton Bitenc.
Opis obeležja
Spomenik je v parkovno urejenem delu pokopališča, ob južnem vhodu, ob Gregorčičevi ulici. Na zahodnem delu tlakovane ploščadi je pokopališka cerkev. Ploščad obdajajo v presledkih razporejeni stopničasti zidovi. V osrednjem delu ploščadi je spominska plošča s posvetilom padlim vojakom v 1. svetovni vojni. Obkrožata jo dva polkrožna stopničasta zidova, ki sta, tako kot ostali omenjeni zidovi, zgrajena iz nagrobnih kamnov nekdaj urejenega vojaškega pokopališča.
Opis časa, ko je nastalo vojaško pokopališče
Od maja 1915 do konca oktobra 1917 je ob reki Soči potekalo vojskovališče, poznano kot soška fronta. Raztezalo se je od Rombona na severu do Tržaškega zaliva na jugu. Ajdovščina je bila tedaj v zaledju soške fronte.
Anica Lokar se v svoji knjigi Od Anice do Ane Antonovne spominja, da so se ob velikih ofenzivah na soški fronti tudi v Ajdovščini tresle in šklepetale šipe na oknih, od izstrelkov šrapnelov pa so se na nebu videle bele pike. Poleg tega piše, kako so se z bojišča vračale na počitek zdesetkane čete in trume ranjenih vojakov in da so se tu sestavljale nove sveže čete za bojišče. Spominja se tudi, da so bile v Ajdovščini bolnišnice, glavna skladišča prehrane, skladišča streliva, tovarna mesnih izdelkov.
Med 1. svetovno vojno sta postala Ajdovščina in Šturje velik oskrbovalni tabor in oskrbovalni center za soško fronto.
Na začetku 1. svetovne vojne je vojaštvo zasedlo prostore tekstilne tovarne (ki je prenehala z delom), nekatere zasebne prostore, za nekaj mesecev tudi šolski poslopji v Ajdovščini in Šturjah. Prostore stavb tekstilne tovarne so malo pozneje preuredili v veliko vojaško bolnišnico. V bolnišnične namene so služile še druge stavbe, na primer tudi danes tako imenovane »stare fbrške bajte« – stari stanovanjski bloki ob današnji Tovarniški cesti. Pri Putrihah so zgradili postajno žičnico, od koder je bila speljana žičnica na Predmejo, Lokve in Banjško planoto. Ob železniški postaji so zgradili veliko barak za vojake in potreben material. Na prostoru današnjega letališča je bilo tedaj Avstro-Ogrsko vojaško letališče.
Med vojno so razširili ajdovsko pokopališče in v tem novem delu pokopavali vojake, umrle v ajdovskih bolnišnicah in tudi na fronti.
24. maja 1918 je prišlo do eksplozije v skladiščih streliva blizu železnice v Ajdovščini. Zaselek Putrihi je bil porušen. Med civilisti je bil ubit en otrok. Veliko žrtev je bilo med ruskimi vojnimi ujetniki, ki so živeli v bližnjih barakah. Poškodovana je bila tudi ajdovska cerkev sv. Janeza, pri čemer je bila uničena tudi Cebejeva stropna slika.
Viri in literatura
Albreht, I. (2016). Mozaik krščanstva ob mrzli reki: 250 zgodb iz preteklosti ajdovske in šturske župnije. Samozal. I. Albreht.
Lokar, A. (2002). Od Anice do Ane Antonovne. Mladinska knjiga.
100 let od začetka 1. svetovne vojne (publikacija študijskega krožka). Ljudska univerza, Ajdovščina, 2015.
