Na soškem bojišču se je od maja 1915 do oktobra 1917 odvilo enajst italijanskih in ena skupna avstroogrsko-nemška ofenziva, ki je fronto premaknila na reko Piavo.
Najbolj krvavi boji z največ žrtvami so bili na južnem delu bojišča na Krasu. Italijanski vojni cilj je bil preko Krasa zasesti Trst in Gorico, se prek postojnskih vrat prebiti v notranjost Habsburške monarhije in jo izločiti iz vojne. Vendar pa se položaji v enajstih ofenzivah kljub velikemu številu mrtvih niso veliko spreminjali.
Ob odprtju soške fronte leta 1915 se je občutje ogroženosti povezalo z domoljubnimi čustvi. Italijanski vstop v vojno je vplival na bojevitost, ki je zaradi neuspehov na vzhodnem in balkanskem bojišču močno oslabela in se velikokrat sprevrgla celo v apatijo. Obramba ogrožene domovine je bila v zavesti Slovencev zaradi bližine vojne vse manj abstraktna in vojna v Posočju je postala boj za lastno ognjišče, dom in domovino.
