Okusni zavitki ali štrudlji z raznimi vrstami nadeva so v Prekmurju znani pod imenom rétaši. Gre za nadvse priljubljeno prekmursko pogačo z bogato in izvirno tradicijo.
Ime izhaja iz madžarske besede rétes in Prekmurci ostajajo temu imenu zvesti, zato se tudi izraz zavitek ali štrudelj ni uveljavil. Še starejši naziv za rétaš pa je izraz préisne pogače.
V starih časih so rétaše pripravljali iz kvašenega testa (g?njeni rétaši), v novejšem času pa iz vlečenega, k čemur je verjetno pripomogel tudi vpliv preostalega dela Slovenije. Svojevrsten in poln okus kot tudi vonj rétašem dajejo nadevi, med katerimi so najbolj znani skutni, jabolčni, makov, višnjev, češnjev, zeljni, repni in tudi bučni nadev. Posebnost je zagotovo zeljni rétaš, osvežilni t?kvin (bučni) ali repni rétaš, ki je prava specialiteta ob praznovanju božiča. Priprava rétašev s sadnimi in drugimi nadevi tako v glavnem sledi letnim časom, kar je bilo še bolj izrazito v preteklosti. Jabolčni rétaš so v preteklosti pekli poleti in jeseni, ko je bilo dosti jabolk, makov in skutni pa čez vse leto. Pekli so jih le ob nedeljah, praznikih in ob večjih kmečkih opravilih, medtem ko se v današnjem času rétaši spečejo za vsako priložnost. Kot sestavni del kosila ali večerje rétaši obogatijo obrok, z izrazitim vonjem ter izbranim nadevom pa nasploh prispevajo k posebnemu razpoloženju.
Literatura:
Renčelj, Stanko: Prekmurske dobrote. Ljubljana: Kmečki glas, 2001.
V starih časih so rétaše pripravljali iz kvašenega testa (g?njeni rétaši), v novejšem času pa iz vlečenega, k čemur je verjetno pripomogel tudi vpliv preostalega dela Slovenije. Svojevrsten in poln okus kot tudi vonj rétašem dajejo nadevi, med katerimi so najbolj znani skutni, jabolčni, makov, višnjev, češnjev, zeljni, repni in tudi bučni nadev. Posebnost je zagotovo zeljni rétaš, osvežilni t?kvin (bučni) ali repni rétaš, ki je prava specialiteta ob praznovanju božiča. Priprava rétašev s sadnimi in drugimi nadevi tako v glavnem sledi letnim časom, kar je bilo še bolj izrazito v preteklosti. Jabolčni rétaš so v preteklosti pekli poleti in jeseni, ko je bilo dosti jabolk, makov in skutni pa čez vse leto. Pekli so jih le ob nedeljah, praznikih in ob večjih kmečkih opravilih, medtem ko se v današnjem času rétaši spečejo za vsako priložnost. Kot sestavni del kosila ali večerje rétaši obogatijo obrok, z izrazitim vonjem ter izbranim nadevom pa nasploh prispevajo k posebnemu razpoloženju.
Literatura:
Renčelj, Stanko: Prekmurske dobrote. Ljubljana: Kmečki glas, 2001.
