Lidija Majnik

Osnovno šolo (1959–1967) in gimnazijo (1967–1971) je obiskovala na Ptuju. Po maturi (1971) se je vpisala na Pedagoško akademijo v Mariboru in si pridobila strokovni naziv predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika (1976).

Leta 1974 se je zaposlila v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj. Najprej je delala v Ljudskem, nato v Študijskem oddelku knjižnice, leta 1983 je bila imenovana za ravnateljico knjižnice. Pod njenim vodstvom je knjižnica uvedla vrsto novih dejavnosti, prešla na avtomatizacijo poslovanja in za potrebe svojega delovanja pridobila prenovljene in sodobno opremljene prostore Malega gradu na Prešernovi ulici. Knjižnica je v tem času pridobila tudi tri velike zasebne knjižnice znanih ptujskih osebnosti: pisatelja Ivana Potrča, slavista in gimnazijskega profesorja Iva Arharja ter dr. Štefke Cobelj, etnologinje in umetnostne zgodovinarke.

Leta 2000 je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer je zlasti aktivno delovala v Odboru za kulturo, šolstvo, znanost in šport. Leta 2006 se je ponovno zaposlila v ptujski knjižnici in do upokojitve (2010) opravljala delo namestnice direktorja knjižnice.

Od leta 1975 naprej je aktivno delovala v slovenskem bibliotekarskem društvu, dejavno se je vključevala tudi v kulturno in politično življenje mesta Ptuj. Vrsto let je bila aktivna v ptujski izpostavi Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo in mu dva mandata tudi predsedovala. Delovala je tudi kot članica sveta različnih ptujskih javnih zavodov, nekaj časa je opravljala funkcijo predsednice sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj. Kar pet mandatov je bila aktivna kot občinska svetnica Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (1994–2014).

Za svoje dolgoletno uspešno delo na področju bibliotekarstva je leta 2009 prejela Čopovo diplomo, leta 2011 pa ji je Mestna občina Ptuj za njen prispevek na področju kulture podelila veliko oljenko.