Bralec je imel prosti dostop do knjižnih polic, kjer si je lahko sam s pomočjo katalogov ali knjižničarja izbiral knjige.
Gradivo je bilo na knjižnih policah urejeno po strokah, ki so bile jasno označene.
Bralec si je lahko sam izbral knjigo neposredno na polici. Gradivo si je lahko poiskal tudi s pomočjo abecednega imenskega, naslovnega ali sistemskega kataloga in s pomočjo knjižničarja.
V knjižnici, ki je bila urejena po sistemu prostega pristopa, pult ni bil potreben, zato se je uporabljala samo izposojevalna miza.
Pomembno je bilo, da sta celotna sestava in ureditev mize ustrezala delovnemu postopku pri vpisu bralcev, vračanju in izposoji knjig.Police naj bi bile visoke do 2,20 metra. Prva spodnja polica se je običajno začela šele 0,5 metra od tal, da se bralcem ni bilo treba sklanjati.
Na vsaki polici je bilo treba prihraniti nekaj prostega prostora zanovo gradivo, ki je prihajalo v knjižnico in se je vlagalo po določenih strokah.
Dita Urh in Andreja Urbanec
