Ljudevit Pivko, učitelj, telovadec, politik in vojak, je avtor več zgodovinskih, narodopisnih, pedagoških in strokovno-telovadnih spisov in knjig.
Pivkova literarna dela so v veliki meri povezana z njegovim udejstvovanjem v prosvetnem, kulturnem in političnem življenju. Pogosto jih je podpisoval s psevdonimoma Pavel Poljanec in Janko Osojnik. Mnoga njegova dela so izšla že v času pred 1. svetovno vojno, med drugim:
– Kratka zgodovina slovenskega naroda (1907, 1912),
– Pavluša (1907)
– Zgodovina Slovencev I-III (1909–1911)
– Šaljivec iz Podravja (1910),
– Telovadne igre I-III (1911, 1913, 1921, 1922),
– Ribičev Jurka (1911),
– Šestdeset let slovenskega političnega dela (1912),
– Češke pravljice (1912),
– Načela Karla Havlička Borovskega (1912),
– Črtice iz slovenskega političnega dela in boja (1912) idr.
Po prvi svetovni vojni se je ukvarjal predvsem z vojaškimi spomini. Prvo knjižico z naslovom Proti Avstriji je izdal leta 1923 pri Klubu dobrovoljcev v Mariboru. V njej je opisal borbe Jugoslovanov proti Avstriji na italijanski fronti. Zgodbe je pozneje podrobneje obdelal v naslednjih knjigah:
– Seme (1924),
– Jablane med frontama (1924),
– Vulkanska tla (1924),
– Carzanska noč (1924),
– Tožitelji in branitelji (1924),
– Naši dobrovoljci v Italiji (1924)
– Zeleni odred (1925),
– Informatorji (1925),
– Val Bella (1928),
– DRUP (1928).
Po vojni so izšla tudi nekatera dela povezana s Pivkovim šolskim delom:
– Plezanje (1920),
– Kratka metodika telovadbe (1921),
– Dramatsko pesništvo (1921),
– Učni načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje (1921)
– Telovadba I-IV (1920-1923 – soavtor)
– Češkoslovaško sokolstvo 1862-1922 (1923).
S svojo besedo (članki) se je oglašal tudi v številnih časnikih, almanahih in strokovnih listih (Sokol, Vestnik Sokolske župe Maribor, Zbor, Sokolič, Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Sloga, Tabor, Jutro, Edinost, Mariborski Večernik …). Že pred vojno se je začel ukvarjati z zbiranjem narodopisnega gradiva, zlasti svoje rojstne vasi pri Sv. Marku na Dravskem polju. Zbrano gradivo – pripravljal ga je za Jugoslovansko akademijo – je ostalo v rokopisu, le posamezne dele je objavil v Časopisu za zgodovino in narodopisje, med njimi tudi študijo Ribištvo v Dravi in njenih vodah (1935). Objavljal je tudi članke o zgodovini Slovenskega gledališča v Mariboru.
