Lucijan Reščič je bil učitelj, slikar, ilustrator, oblikovalec in likovni urednik. Že v mladosti so se mu odpirali glasbeni, likovni, in besedni ustvarjalni brsti.
Želje po študiju likovne smeri zaradi neprijaznih gmotnih razmer ni mogel uresničiti, zato se je podal na učiteljsko pot, ki ga je pripeljala v Trebnje. Ves čas tleča ustvarjalna žerjavica je v njem zažarela v ozračju porajajočega se slovenskega središča naive v Trebnjem, ki se je oblikovalo in raslo z vsakoletnim taborom likovnih samorastnikov, ki ga je organizirala Galerija likovnih samorastnikov Trebnje.Tam so nastajale znamenite Lucijanove naivne slike na steklo. Te vabijo gledalčeve poglede s podobami skrivnostnih prostorov, prepreženih s sanjskim cvetjem in plodovi.
Medtem, ko je Lucijanov zavzeti pesniški dialog s pesniškimi besedili potekal največkrat v arhaično navdahnjeni črno-beli perorisbi s tušem z ornamentalnimi grozdi in verigami brstov, cvetov in plodov ter s skoraj vseprisotno simbolno ptico, pa se je pri dialogu z besedili za otroke navadno oprl na fotografsko prepoznavne matrice žive in nežive resničnosti, ki jo je presejal skozi sito njemu tako ljube perorisbe ter jo za otroške oči obarval. Lucijan Reščič je ilustriral preko 30 del priznanih avtorjev. Začetek pomeni pesniška zbirka Franceta Režuna Drobci sonca, ilustriral pa je tudi zbirki Severina Šalija Pesnik na večerni poti in V deveto deželo, Pavčkovi Majhen dober dan ter Dolenjske bližine, zbirko Ivana Gregorčiča Beg gazel, slikanici Kokokoška Emilija Svetlane Makarovič ter S pravljico na izlet Polonce Kovač itd.
Vse Lucijanovo likovno delo, ki kaže zaljubljenost v nadrobno risbo, figuro, ornament in vinjeto, je terjalo orjaško pedantnost.
S prijateljstvom do konca : lirični svet ustvarjanja Lucijana Reščiča (2004). Trebnje : Zveza kulturnih društev
Medtem, ko je Lucijanov zavzeti pesniški dialog s pesniškimi besedili potekal največkrat v arhaično navdahnjeni črno-beli perorisbi s tušem z ornamentalnimi grozdi in verigami brstov, cvetov in plodov ter s skoraj vseprisotno simbolno ptico, pa se je pri dialogu z besedili za otroke navadno oprl na fotografsko prepoznavne matrice žive in nežive resničnosti, ki jo je presejal skozi sito njemu tako ljube perorisbe ter jo za otroške oči obarval. Lucijan Reščič je ilustriral preko 30 del priznanih avtorjev. Začetek pomeni pesniška zbirka Franceta Režuna Drobci sonca, ilustriral pa je tudi zbirki Severina Šalija Pesnik na večerni poti in V deveto deželo, Pavčkovi Majhen dober dan ter Dolenjske bližine, zbirko Ivana Gregorčiča Beg gazel, slikanici Kokokoška Emilija Svetlane Makarovič ter S pravljico na izlet Polonce Kovač itd.
Vse Lucijanovo likovno delo, ki kaže zaljubljenost v nadrobno risbo, figuro, ornament in vinjeto, je terjalo orjaško pedantnost.
S prijateljstvom do konca : lirični svet ustvarjanja Lucijana Reščiča (2004). Trebnje : Zveza kulturnih društev
