Zadnja v nizu zadrug je bilo Konzumno društvo v Domžalah, katerega namen je bil prodaja gospodinjskih potrebščin in oblačil po nizki ceni.
Bernik je odšel do vodstva I. ljubljanskega delavskega krščansko – socialnega konzumnega društva in prosil, naj v Domžalah takoj ustanovijo svoj oddelek. 9. decembra 1919 je v Društvenem domu odprlo svoje prostore. Že prvi mesec poslovanja je k zadrugi pristopilo 423 družin. Oktobra 1925 je zadruga postala samostojna. V tridesetih letih ni beležila več takšnega uspeha. Po mnenju Bernika je bila njena največja zasluga, da so tukaj lahko kupovali kvalitetne knjige in časopise ter da je zadrževala ustanovitev konkurenčnega socialdemokratskega konzuma. Bernik je s celotno paleto zadrug nadpovprečno izstopal od razvoja zadružništva na Slovenskem, kjer so se v večini razvile predvsem kreditne in kmetijske zadruge, medtem ko je bilo obrtnih in konzumnih zelo malo.
