Zgradba na Parmovi ulici 9 ima dolgo in zanimivo zgodovino. Kot je opisano v prvih poglavjih, je bilo v njej sprva glavarstvo, po 2. svet. vojni pa prav tako dejavnosti, namenjene lokalni upravi, torej tudi prostori občine. Slednja je dobila nove prostore na Jerebovi ulici 14 – na desnem bregu Save, leta 1981.
Zaradi izpraznjenih prostorov leta 1982 so lahko knjižnico iz neprimernih prostorov Farbarjevega gradu preselili v staro občino oz. glavarstvo. Sprva je dobila 100 m2 prostora (4 sobe), postopno pa se je razširila.
V stavbi je deloval tudi Center za socialno delo (do leta 1994), v kleti pa je imela prostore Teritorialna obramba. Ustanovila so se društva: lutkovno LILU, DPM, Villa Litta klub – Fondacija Litija ter tudi Filatelistična akademija Slovenije. Knjižnica je ustanovila tudi Univerzo za tretje življenjsko obdobje Litija – Šmartno, ki je kasneje postala samostojno društvo.
Knjižnici je občina celotno stavbo namenila v letu 1994, saj je za razvoj dejavnosti potrebovala ves prostor. Postopno se je objekt po nadstropjih obnovil v celoti (zaključek 2002). Knjižnica je tedaj pridobila urejene in primerno opremljene prostore za mladino in odrasle, čitalnico, urejene kletne prostore za arhiv in skladišče ter večnamenski prireditveni prostor. Otvoritev je zaznamovala tedanja ministrica za kulturo, Andreja Rihter.
Po razdelitvi občine leta 2002 na Litijo in Šmartno pri Litiji se je knjižnica leta 2004 preoblikovala v samostojni javni zavod. Danes izvaja javno knjižnično službo za obe občini ter v enoti potujoča knjižnica, ki ima 12 izposojevališč oz. kolekcij: Občina Litija: Jevnica, Vače, Hotič, Sava, Polšnik, Gabrovka, Kresnice; Občina Šmartno pri Litiji: Primskovo, Velika Kostrevnica, Dom Tisje, Štangarske Poljane, Javorje.
V poslopju bivšega glavarstva je knjižnični dejavnosti na voljo približno 660 m² prostora. Skupaj je v knjižnici in njenih izposojevališčih 105.000 enot gradiva, kar pomeni, da knjižnici že nekaj let kritično primanjkuje prostora.
Zato Knjižnica Litija nujno potrebuje večje ali nove prostore, da bo lahko še naprej zagotavljala kakovostno knjižnično službo, razvijala kulturne in izobraževalne dejavnosti ter omogočala dostop do branja in znanja za vse generacije.
