skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Klara Kukovec, prva zdravnica v Trstu in Mariboru

Zdravnica Klara Kukovec sicer ni bila Slovenka, vseeno pa je večino časa delovala med Slovenci, bila je poročena s Slovencem in je tukaj tudi umrla. Za prvo slovensko zdravnico velja Eleonora Jenko Groyer (1879–1959), ki je študij medicine končala v ruskem Peterburgu leta 1907, torej le eno leto pred Klaro Kukovec. Posebno pozornost velja Klari Kukovec posvetiti, ker je bila prva ženska z zdravniško ordinacijo v Trstu. Leta 1911 je v tem mestu delovalo 224 moških zdravnikov in le ena ženska. Takoj po prvi svetovni vojni je bila tudi v Mariboru prva in edina ženska s privatno ordinacijo. Njena življenjska zgodba deluje precej navdihujoče, saj se zaradi svoje odločnosti, vztrajnosti, neomajnosti in poguma ni nikoli vdala udarcem usode. Teh je bilo precej, saj je kot Judinja, ženska, izobraženka in tujka večkrat izstopala, vedno znova je naletela na nesprejemanje oblasti in takratne družbe. Začelo se je s težavami s študijem – ženskam v Rusiji, kjer se je leta 1883 rodila, ni bila omogočena kvalitetna, moškim enakovredna izobrazba, če so jo vseeno želele doseči, so se morale podati v Švico. Ko ji je, kljub težavam s financiranjem študija v Švici in tedaj že tudi noseči, uspelo diplomirati, ji v Avstro-Ogrski niso priznali izobrazbe. Birokratske prepreke, ki so ji jih postavili pri nostrifikaciji, so bile očitno namenjene temu, da bi obupala nad kariero in se zadovoljila z družinskim življenjem, ki so ga takrat razumeli kot za žensko edino primerno. Naslednje težave so bile jezikovne – prvo ordinacijo je odprla v Trstu, a italijansko ni znala. Vseeno so jo že prvi dan po odprtju ordinacije obiskale bolnice, in sicer Slovenke. Dela je bilo nato dosti, skoraj preveč, kar kaže na to, da je bila potreba po ženski zdravnici v mestu velika, pacientke pa so ji rade zaupale. S kakšnimi težavami se je soočala kot zdravnica v raznih vojaških bolnicah med prvo svetovno vojno, si lahko le bežno predstavljamo. Kot ženska zdravnica je bila nekaj posebnega, poleg tega pa še Rusinja na Avstro-Ogrski strani. Najkasneje med drugo svetovno vojno je poglavitna težava postalo njeno judovsko poreklo. Zanimivo je, da so jo prav pacientke nemškega rodu obvestile, kdaj je napočil zadnji čas, da zapusti Maribor. Takrat so se razmere hitro spreminjale in za Jude drastično slabšale, zato je prepotovala skoraj ves Balkan, dokler ni nato tako rekoč poniknila v Ljubljani, kjer je morala biti res dobro skrita, da je oblasti niso odkrile in izgnale. Po drugi svetovni vojni je bil glavni očitek novih jugoslovanskih oblasti, da je intelektualka in da je preveč premožna. Hišo so ji nacionalizirali, v javnem zdravstvu je niso hoteli zaposliti, morda tudi, ker je bila svojeglava in neupogljiva. Na vse težave se je odzvala z vztrajnostjo in s trdim delom.

Per saperne di più

Fotogalleria

Opzioni di filtraggio

Ricerca

Tipo di contenuto

Categorie
Categorie
Categorie
Categorie
Categorie

Scelta della regione


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.