Vseskozi je bilo zelo pomembno področje Bačerjevega delovanja tudi objavljanje literarnozgodovinskih in etnografskih prispevkov v Sodobnosti, Jutru, Razgledih, Slovenskem etnografu, Domu in svetu, Tržaških razgledih, zlasti pa v Dolenjskem listu.
Bačerjevi literarnozgodovinski prispevki obravnavajo številne osebnosti slovenske literature in raziskujejo vezi, ki so naše književnike priklepale na Dolenjsko. Med temi so najbolj poglobljeni tisti, v katerih avtor na Dolenjskem in v Novem mestu raziskuje in odkriva sledi našega najpomembnejšega pesnika Franceta Prešerna in pripovednika, zgodovinarja ter kronista narodnega življenja Janeza Trdine. S prispevki etnološke vsebine, v katerih se večinoma ukvarja z raziskovanjem življenja in dela ljudskega godca Ivana Rupnika-Možeta, pa nam je med drugim omogočil vpogled v mentaliteto tedanjih ljudi na dolenjskem podeželju. Zanimiv je tudi prispevek o dolenjskem posebnežu Jožetu Prelesniku, ki je zaradi svoje nenavadne dejavnosti ponarejanja denarja našel mesto v nekaterih literarnih delih druge polovice devetnajstega stoletja.
Leta 1991 je Dolenjska založba iz Novega mesta v Seidlovi zbirki (poljudnoznanstvena knjižna zbirka) izdala manjši zbornik z naslovom »Iz dolenjske preteklosti«, ki predstavlja izbor Bačerjevih literarnozgodovinskih in etnoloških člankov. Zbrani prispevki so rezultat večdesetletnega avtorjevega raziskovanja dolenjske preteklosti. Leta 2017, ob stoti obletnici rojstva slavista, šolnika, bibliotekarja, predvsem pa nekdanjega sodelavca, je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pripravila drugo, dopolnjeno izdajo omenjenega dela z razširjenim izborom prispevkov in bogatim slikovnim gradivom.
