V okolici Tomačevice je bilo več kamnolomov.
Največji je bil poimenovan Draga. V tem kamnolomu so nekje do druge svetovne vojne lomili kamenje (bloke) in prodajali v različne okoliške delavnice. S kamnolomom je upravljala družina Bandelj iz Gabrovice pri Komnu.
“Bilo je še več manjših kamnolomov (Ilovca, Blastovca, Skrje), v katerih so domačini pridobivali kamen za gradnjo hiš, kritino streh in drugo, kar so potrebovali.” (Pripovedoval je Gabrijel Jeram, Štorje pri Sežani.)
“Kras je nudil obilico kamenja za gradnjo bivališč. Kmetje so na svojih parcelah na gmajni za lastne potrebe odpirali kamnolome. Kamenje so kopali, ruvali s štangami (železna palica) in lomili. Pridobljeno kamenje so obdelali, špantali, uporabili za gradnjo bivališč in gospodarskih poslopij.” (Renčelj, 2002, str. 37)
V Galeriji kamna v Štorjah pri Sežani so razstavljeni vzorci kamnin iz kraških opuščenih in delujočih kamnolomov.
“Kamen iz kamnoloma Draga je temno sivi do rjavo sivi brečasti apnenec povirske formacije. V kamnu je komaj opazna količina zdrobljenih rudistov. Med apnencem in karbonatnimi snovmi se pojavlja manjša količina kremena. Kamen je zelo kompakten in primeren za obdelavo kot okrasni kamen, posebno za notranja dela.” (Vir: Jeram, Gabrijel. Kraški kamnolomi nekoč in danes. Knjiga je še v uredništvu, 2022)
