Jože Plečnik

Že kot otrok je kazal nadarjenost za risanje. V Ljubljani je nekaj časa obiskoval gimnazijo, pozneje pa po priporočilu župana Ivana Hribarja še obrtno šolo. Šolanje ga je nato popeljalo v Gradec in pozneje na Dunaj, kjer se je vpisal na akademijo za arhitekturo, kjer je študiral pri slavnem arhitektu Ottu Wagnerju. Na Dunaju je prišel tudi do prvih večjih projektov, kot je npr. Zacherlova palača. Nato je nekaj časa deloval v Pragi, kjer je bil tudi profesor na umetnostno obrtni šoli. Svoje največje delo na Češkem je opravil na praškem gradu. Leta 1920 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil izvoljen za rednega profesorja za arhitekturo na Ljubljanski Univerzi.

Plečnikov rod izvira iz majhne notranjske vasi Hotedršica. V hotenjskem župnijskem arhivu se priimek Plečnik pojavi že leta 1684. Konec 18. in začetek 19. stoletja so se Plečniki ukvarjali predvsem z mizarstvom oziroma obdelavo lesa. Tako je to znanje prešlo iz roda v rod, tudi do arhitektovega očeta, Andreja Plečnika. Hiša, v kateri je živel Plečnikov rod (vse do leta 1994), še vedno stoji – stara je več kot 200 let.

Plečnik je s svojim delom pustil pečat ne le v rodni Ljubljani in po Sloveniji, temveč tudi v večjih evropskih mestih. Nekaj dela pa je opravil tudi v krajih, iz katerih izvira njegov rod – v Hotedršici in Logatcu.

Plečnikova dela na Dunaju:
– Vila Langer, 1900-01
– Zacherlova hiša, 1900-05
– Cerkev Sv. Duha, 1908-13
– kapela Zacherl, 1912-14
– vodnjak Karla Boromejskega, 1906-09

Plečnikova dela v Pragi:
– praški grad, 1920/26
– Cerkev Sv. Srca Jezusovega, Vinohrady, 1921-32

Plečnikova dela v Ljubljani:
– Cerkev Sv. Jožefa, 1922-41
– stadion, 1923-39
– Cerkev Sv. Frančiška Asiškega, 1924-31
– Ustavno sodišče (nekoč Zbornica za trgovino, obrt in industrijo), 1925-27
– Cerkev Sv. Mihaela, Črna vas pri Ljubljani, 1925-39
– Levstikov (nekoč Šentjakobski) trg, 1926-38
– Rimski zid, 1926-38
– Zavarovalnica Triglav (nekoč Vzajemna zavarovalnica), 1928-30
– Trnovski most, 1928-32
– Čevljarski most, 1931-32
– tržnice, 1939-42
– Tivoli, 1929-33
– Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, 1930-41
– Vila Prelovšek, 30. leta 20. stoletja
– Žale, 1937-40
– Gimnazija Jožeta Plečnika (nekoč Uršulinska gimnazija), 1939-47
– Križanke, 1952-56
– posebej se je posvečal tudi oblikovanju sakralnega posodja

V Bogojini stoji Plečnikova cerkev, Cerkev Gospodovega vnebovhoda (1925-56), v Celju pa  je njegovo delo stavba Banke Celje (nekoč Celjske posojilnice). Na Brionih stoji po Plečnikovih načrtih zgrajen paviljon, darilo Titu. V Beogradu pa je  Plečnikovo delo Cerkev Sv. Antona Padovanskega.

Plečnikovo delo v Logatcu predstavlja spomenik padlim in pogrešanim v prvi svetovni vojni, ki je bil zgrajen leta 1927. V Hotedršici je naredil načrt za nagrobni spomenik Matije Plečnika ter načrt za ureditev trga pred Cerkvijo Sv. Janeza Krstnika (kjer se v stavbi stare šole danes nahajata tudi knjižnica in dvorana, v kateri je postavljena razstava o njegovem delu).