Vsebino predstavlja zgodba Igranje in naše igrače, ki jo je napisal Izidor Trojar in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih igrali.
Avtor se spominja otroških iger in predvsem igrač, ki jih je ohranil v svoji zbirki. Zgodbo začenja s spomini na igranje v Ukovi, kjer so se otroci radi igrali v tolmunih potoka. V nadaljevanju opiše še igrače, s katerimi se je igral kot otrok. Najprej opiše lesene Čuferjeve kocke, ki so jih izdelali v »Čuferjevi lesni galanteriji« na Jesenicah. Iz raznobarvnih kock so otroci sestavljali različne oblike, po koncu igranja pa so jih zložili v originalno leseno škatlo. Opisuje tudi lesene kocke, ki jih je izdelal sam in jih označil s številkami. Služile so kot pomoč pri učenju matematike za hitro seštevanje števil. Tretja igrača, o kateri govori avtor, je Vorenčev palček. To je bila pločevinasta figura palčka, ki se je gugal sem ter tja na stojalu v veliko veselje zbranih otrok. Palčka in druge podobne igrače je izdeloval Vorenc Podlipnik s Slovenskega Javornika. Zadnja igrača, ki jo avtor opisuje, je sto let stara punčka Mimica, ki so jo Izidorjevi sestri kupili starši leta 1919, ko so še živeli v Podbrdu. Punčka je narejena iz blaga, njeno telo, roke in noge pa so napolnjene z žagovino. Avtor punčko hrani v svoji zbirki.
Dokument vsebuje tudi fotografije: Olga in Mirko Podlipnik ter Izidor Trojar v fotoateljeju Vilman leta 1942, Čufarjeve kocke, kocke s števili, Vorenčev palček in Mimica – punčka iz cunj. Vse fotografije so last Izidorja Trojarja.
