Selitev v Kranj je bila za Ivana Preglja pomembna v smislu spoznavanja novih krajev in ljudi ter dela v podeželskem mestu v bližini Ljubljane. A mesto ga s tedanjimi skromnimi razmerami in mentaliteto meščanov ni očaralo. Nasprotno, v knjigi Moj svet in moj čas1 je razočarano zapisal, da bi ga opisal kot »staroslavno mesto na sinji skali«, če ne bi v njem živel.
Pregljev največji poznavalec dr. France Koblar je opažal, da so pisatelja v Kranju odbijala tudi politična nasprotja med katoliško in liberalno strujo. Z njegovo izvorno željo – razsvetljevati ljudi – se je pogosto nespretno in trmasto zapletal v politiko in se celo sporekel s svojimi najbližjimi znanci.
Po preselitvi v Ljubljano je dramskem prizoru o Prešernovem pogrebu V Emavsu Kranju posvetil resignirano grenak motto: »… Dvanajst let – prav toliko, kolikor je on (Prešeren, op. P. P.) trpel. Zato ne bom pozabil. Ne bom klel in ne bom nazaj hrepenel…«.2
1 Pregelj, Ivan: Moj svet in moj čas, 1954.
2 Dolgan, Marjan: Kranj v Pregljevem pripovedništvu, Kranjski zbornik 1990, str. 94.
