Na območju Bele krajine so bile hranilnice v Adlešičih, Dragatušu, na Preloki, dve na Vinici, v Podzemlju, Semiču, na Suhorju in Radovici.
V Beli krajini je bila ustanovljena Prva dolenjska posojilnica v Metliki že leta 1874. Njen dolgoletni odbornik je bil Leopold Gangl, ki je kasneje postal tudi direktor. Iz čistega dobička je zadruga podpirala Dijaško kuhinjo v Novem mestu, Družbo sv. Cirila in Metoda, Bolnico usmiljenih bratov v Novem mestu, v Metliki je podprla gradnjo šole in razne druge ustanove. Njeno poslovanje je bilo vseskozi uspešno, tudi v času gospodarske krize je bila likvidna. Poslovala je med italijansko okupacijo, leta 1941 je pričela poslovati s tekočimi računi. Po letu 1943 pa je njeno delovanje zamrlo. Po vojni je prišlo do združitve Prve dolenjske posojilnice ter Hranilnice in posojilnice (1895) v eno zadrugo, ki je delovala le še dve leti. Pred prvo svetovno vojno je v Metliki delovala še Ljudska hranilnica in posojilnica.
V Črnomlju je bila leta 1885 ustanovljena najprej Posojilnica, kasneje pa še Ljudska hranilnica in posojilnica.
