V času prve svetovne vojne je dejavnost gasilcev precej zamrla, a so jo po koncu vojne takoj obudili. 29. 10. 1918 so pod načelstvom Štefana Kumra ter ostalih krajevnih organizacij na trgu organizirali manifestacijo v počastitev svobodne države Jugoslavije.
V letu 1922 je društvo praznovalo 40. obletnico, na katero so povabili vsa društva, pod gasilsko zvezo Ljubljana in naročili godbo iz Kostanjevice (18 mož). V letih po vojni se je močno razvilo sokolsko gibanje. To društvo si je zgradilo sokolski dom in ga ponudilo gasilcem za prireditve. Večina gasilcev je bila tudi pripadnikov društva Sokoli. Skupaj so zbirali sredstva za nakup nove motorne brizgalne, ki so jo v uporabo sprejeli 12. 8. 1928. 2. in 3. 7. 1932 so praznovali 50. obletnico z razvitjem prapora, ki mu je botrovala Betka Šircelj. V desetletju med 40. in 50. obletnico društva je prišlo do sprememb v pravilih društva. Položaj načelnika so preimenovali v predsednika društva, podnačelnik pa je postal poveljnik gasilske čete. 3. 5. 1928 je društvo kupilo avto za 16.500 DIN. Leta med obema vojnama so bila za društvo zelo uspešna. Medse so sprejeli kar 54 novincev. Gasilska četa je imela že leta 1922 četnega zdravnika Vinka Hajmerleta.
