Trzin je že od nekdaj ležal ob pomembni prometni poti, ki je povezovala območje Ljubljane z Mengšem in Kamnikom. Po tem območju je promet potekal že v davni preteklosti; znano je, da je tod potekala tudi rimska cesta, ki je povezovala Emono z območjem Mengša.
Pred prihodom železnice je bila cesta pomembna predvsem za pešce, kmete, trgovce in prevoznike, ki so blago prevažali z vozovi, vpreženimi s konji in voli. Cestne povezave so povezovale okoliška naselja in omogočale prevoz ljudi ter blaga proti Ljubljani, Mengšu in Kamniku. Tudi v Trzinu so bili konji in druga vprežna živina še dolgo pomemben del vsakdanjega življenja.
Velika sprememba je prišla konec 19. stoletja z izgradnjo železniške proge Ljubljana–Kamnik. Zamisel o železnici je obstajala že od leta 1868, gradnja pa se je začela leta 1889. Proga je bila dokončana in uradno odprta 28. januarja 1891.
S prihodom železnice je Trzin dobil novo prometno povezavo, ki je postopoma spremenila način potovanja in prevoza blaga. Stara cestna pot pa je kljub temu ostala pomembna in se je z razvojem avtomobilskega prometa skozi 20. stoletje postopoma razvila v današnjo cestno povezavo skozi Trzin.
V arhivu Petra Nagliča so fotografije, ki prikazujejo sprevod okrašenih vozov na državni cesti Trzin – Dobrava leta 1939. Na eni izmed fotografij se dobro vidi kapelica sv. Janeza Nepomuka ob državni cesti proti Trzinu. Opazimo lahko tudi železniške tire in strehe Grčarjeve opekarne zadaj za kapelico.
Na zadnji fotografiji je železniško postajališče v Podborštu leta 1936.
